Atributi: obraz obdan z žarki, rušeči poganski tempelj
Imena: Tit, Tito, Titoslav; Titina, Titka, Titomirka, …
Tit se je rodil kot pogan. Ob Pavlu se je prvič pojavil na potovanju na apostolski koncil v Jeruzalemu. Na nekem poznejšem potovanju ga je Tit pustil na grškem otoku Kreti, da bi tam delal. Kasneje je tam postal škof. Na slikah je Tit upodobljen z obrazom obdanim z žarki, v ozadju pa je včasih poganski tempelj, ki se ruši.
Goduje 26. januarja.
Vir
Tit je bil poganskega porekla. Njegovo ime je latinsko, sicer pa je bil Grk.
Rojen je bil najbrž v Antiohiji. Spreobrnil se je verjetno po Pavlu in Pavel ga je tudi krstil. Zaradi njega in Barnaba se je v antiohijski cerkvi vnel spor, ker so nekateri zahtevali, da naj ju Pavel dá obrezati. Kot vemo, je Timoteja sam obrezal, Barnaba se je uprl, Tita pa Pavel ni hotel obrezati. Zato se je cerkev odločila, da jih pošlje v Jeruzalem, da to zadevo premislijo skupaj z dvanajsterico. Pavel ga je torej skupaj z Barnabom vzel s seboj na ‘prvi koncil’ v Jeruzalem, na katerem je bil Pavel potrjen kot apostol poganov. Razen tega je cerkveni zbor sklenil, da so učenci (kristjani) odslej prosti Postave. Odločilna je bila beseda Jakoba, ki je bil škof v Jeruzalemu. Tit je zamenjal Timoteja, ko je le-ta odšel iz Korinta. Korintska cerkev je bila že ‘strankarsko’ razdeljena. Karizme (darove Duha) so uporabljali povsem napačno in tudi moralno so bili prej pohujšanje kot vzor. Tit je odšel tja, da bi jim izrazil Pavlovo nezadovoljstvo in da bi skupnost umiril. Tit je nalogo dobro opravil in razmere so se umirile.
Drugič je šel Tit v Korint skupaj s Timotejem zaradi kolekte za potrebe kristjanov v Jeruzalemu.
Tit je sicer sodeloval s Pavlom v glavnem na tretjem misijonskem potovanju. Tit je, kolikor je moč razbrati iz Tit 1,5, je po Pavlovem naročilu odšel na Kreto, kjer je imel za nalogo organizirati Cerkev in postaviti strešine po krajevnih cerkvah. To je
podobno kot če bi danes škof nastavil župnike ali pastorje. Tudi on je torej bil škof že v prvem stoletju. Umrl je naravne smrti v visoki starosti. Tudi Tit je živel v celibatu. Pokopan je v Gortysu na Kreti. Njegovo telo je bilo shranjeno v katedrali, vse dokler Saraceni leta 823 niso razrušili mesta. Od Titovih relikvij je rešena samo glava. Leta 961 je rimski general Nicofer Foca ponovno zavzel otok in v Heraklionu je bila zgrajena cerkev posvečena Titu. Leta 1669 so, da bi jo ohranili pred turško profanacijo, Titovo glavo Benečani prinesli v baziliko sv. Marka v Benetkah. Leta 1966, po dolgih pogovorih med Vzhodno in Zahodno Cerkvijo, Titova glava vrnjena v Heraklion v cerkev sv. Tita.
Tit ni zapustil nobenega zapisa. O njem vemo le toliko, kolikor je zapisano v Pavlovih spisih. To pa ne pomeni, da je Tit kakšen neznaten in nepomemben ud Cerkve. Vsekakor je eden izmed velikanov, apostolski učenec in skupaj s Pavlom in Timotejem zanesljiva priča nastajanja in širjenja Cerkve v poganskem svetu.
Vir
Spomin svetih škofov Timóteja in Tita, ki sta bila učenca svetega apostola Pavla in njegova pomočnika v apostolatu. Prvi je načeloval efeški Cerkvi, drugi pa kretski. Njima so bila napisana pisma, ki nudijo modre spodbude za pouk pastirjem in vernikom. V našem redu se praznujeta na jutrišnji dan, zaradi slovesnega praznika ustanoviteljev.
Vir
Na Kreti, rojstni dan za nebesa blaženega Tita, ki ga je apostol Pavel postavil za škofa na Kreti in je službo oznanjevanja kar najbolj vestno vršil, ter blaženo umrl. Bil je pokopan pri cerkvi, kjer je bil umeščen kot vreden služabnik.
Vir