sveta Makrina Mlajša – devica, redovnica in puščavnica

Makrina mlajšaRojena je bila okoli l.327 v Cezareji (Kapadokija). Izobražena naj bi bila kar v domači hiši: prvi šolski pouk, ki je v glavnem temeljil na Svetem pismu, naj bi dobila doma pri materi – doma so jo ob tem želeli izobraziti tudi za praktična hišna opravila. Ko je dorasla, ji je oče poiskal bodočega moža, vendar je le-ta umrl, Makrina pa se je zaobljubila devištvu. Omembe vreden je tudi njen prispevek po smrti očeta Bazilija, saj je bila materi Emiliji v veliko pomoč pri vzgoji mlajših bratov. Ko so bili slednji že preskrbljeni, sta skupaj z materjo preživeli zadnji del svojega zemeljskega življenja v samostanu (družinsko posestvo ob Irisu je postalo kraj samostanskega življenja). Pred smrtjo jo je obiskal brat Gregorij iz Nise – sklepajo, da je njegov spis “O duši in vstajenju” sad zadnjega pogovora s sestro. Umrla je l. 380 – spominjamo se je 19.julija.
Vir

V samostanu Annesi (pri reki Iris v Pontu, tudi v Turčiji), sveta Makrína, devica, sestra svetega Bazilija Velikega, Gregorja Niškega in Petra Sebasténskega, ki se je, poučena v svetem Pismu, podala k samotnemu življenju, in dala čudovit zgled hrepenenja po Bogu in begu od ničevosti sveta.
Vir