sveti Janez Eudes – duhovnik

 Janez EudesAtributi: Knjiga
Imena: Janez, Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Gianni, Giovani, Jan, Janek, Janeslav, Jani, Janko, Jano, Janos, Janoš, Janža, Janže, Johan, Jovan, Joco, Jovo, Vanjo, Juan, Žanko, Žanžak; Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Johana, Vanja, Žana, …
Cerkve v Sloveniji/svetu: V Sloveniji je največ cerkva sv. Janeza Krstnika, in sicer 84, sledi 21 cerkva sv. Janeza Evangelista, dve cerkvi sv. Janeza Nepomuka in štiri cerkve sv. Janeza in Pavla.
Bil je eden izmed velikih preroditeljev verskega življenja v Franciji v 17. stoletju. »Začetnik, učitelj in apostol liturgičnega češčenja najsvetejšega Jezusovega Srca«, kakor ga je imenoval sv. Pij X., se je rodil leta 1601. Oče je bil zdravnik. V družini dolgo ni bilo otrok, zato je mati prvorojenca iz hvaležnosti, da jo je Bog uslišal, nesla v božjepotno Marijino cerkev in ga posvetila Bogu in božji Materi. Janez je dobil potem še tri sestre in dva brata. Iz njegove mladosti vemo le, da sta ga oče in mati skrbno vzgajala, da je rad molil, se pridno učil, pa tudi pri igri je bil z vso dušo. Že kot otrok je kazal znamenja poznejše odločitve. V zunanjem vedenju je bil vse življenje nekoliko neokreten.
Poslali so ga v jezuitski zavod v mesto Caen, kjer je začel humanistični in modroslovni študij. Bil je dober učenec in vnet član Marijanske kongregacije. Ob vstopu v kongregacijo je s krvjo napisal zaobljubo vedne čistosti. Oče je bil sicer namenil sinu kak blesteč svetni poklic, tudi nevesto mu je že izbral, toda Janez si je izbral duhovniškega. V Parizu je vstopil v oratorij (družbo) svetnih duhovnikov po navodilih sv. Filipa Nerija. O božiču 1625 je pel novo mašo. Tako je bil pretresen od sv. daritve, da je dejal: »Vsako jutro bi potreboval tri večnosti: eno za pripravo na sv. mašo, eno za mašo samo, eno za zahvalo.«
Čeprav bolehen, je pozneje misijonaril. Z nekaterimi sodelavci je imel nad sto misijonov, ki so trajali po poldrugi mesec ali še več. S škofovim dovoljenjem je izstopil iz oratorija in ustanovil družbo svetnih duhovnikov »kongregacijo Jezusa in Marije« za semenišča in ljudske misijone. Ustanovil je tudi žensko redovno družbo »kongregacijo Dobrega pastirja« za varstvo deklet. S tema dvema ustanovama si je nakopal nemalo težav, ki so se še povečale zaradi njegovega odkritega, kar sovražnega nastopa proti janzenistom, ki so bili tedaj zelo mogočni in vplivni.
O vprašanjih apostolata je tudi pisal. Njegovi spisi se odlikujejo po preprostosti in srčni toplini. Doživeli so veliko izdaj in bili prevedeni v več jezikov. Njegovo češčenje Jezusovega in Marijinega Srca pa je izjemen prispevek h krščanski duhovnosti. Umrl je leta 1680 v Caenu.
Upodobljen je kot duhovnik s knjigo in Srcem Jezusovim.
Goduje 19. avgusta.
Vir

sveti Janez EudesŽe kot mlad fant je Janez Eudes naredil zaobljubo čistosti in se odločil za duhovniški stan. Vstopil je v družbo svetnih duhovnikov, ki so živeli po navodilih sv. Filipa Nerija, t. i. oratorijancev. Tu se je tudi začelo njegovo velikansko delo za ljudske misijone, ki jih je nadaljeval tudi potem, ko je ustanovil lastno kongregacijo. Misijoni so imeli, tudi zaradi njegove karizme, velik uspeh. Zaradi tega je bil trn v peti janzenistom in kalvincem, ki pa ga niso mogli premagati. Poleg pisateljskega dela je njegov najbolj izviren prispevek na duhovnem področju prav gotovo širjenje češčenja Jezusovega in Marijinega Srca. Papež Pij X. mu je zato nadel naziv »začetnik, učitelj in apostol liturgičnega češčenja presvetega Srca Jezusovega«.
Ime: Ime je hebrejsko, Johanan, in pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«. Slovenska oblika imena Janez pa je povzeta po latinski Joannes.
Rodil se je 14. novembra 1601 v kraju Ri pri Argentnu v Normandiji v Franciji, umrl pa 19. avgusta 1680 v Caenu, prav tako v Franciji.
Družina: Bil je težko pričakovani prvorojenec zdravnika Izaka in matere Marte. Kasneje je dobil še tri sestre in dva brata, eden izmed njih, François Eudes de Mézeray, je zaslovel kot zgodovinar.
Sodobniki: sv. Vincencij Pavelski in Frančišek Regis, kardinal Richelieu, kralj Ludvik XIV., papeža Inocenc X., Aleksander VII.
Skupnost: Potem ko je izstopil iz reda oratorijancev, je leta 1643 ustanovil kongregacijo Jezusa in Marije. Njen namen je bil ustanavljati in voditi duhovniška semenišča ter imeti ljudske misijone. Eudisti, kakor se imenujejo, delujejo danes v Franciji, Združenih državah Amerike, Kanadi, Afriki, na Filipinih. Ustanovil je tudi posebno žensko kongregacijo Naše ljube Gospe pribežališča – za izgubljena dekleta. Od nje se je kasneje odcepil Inštitut Dobrega pastirja. Na njegovo pobudo so nastale tudi Hčere Srca čudovite Marije, nekakšen tretji red za laike.
Zavetnik: Poleg tega, da je zavetnik svojega reda, ga še posebej častijo v škofiji Baie-Comeau v Québecu.
Kreposti: Že kot otrok je rad molil in se pridno učil. Prva leta svojega duhovniškega življenja je posvetil bolnikom, zlasti obolelim za kugo, najbolj pa se je »odlikoval« po češčenju Jezusovega in Marijinega Srca.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot sivolasega duhovnika z bradico v duhovniški noši tedanjega časa (bel ovratnik, črna »kapica«). V roki največkrat drži Srce Jezusovo, knjigo ali križ.
Goduje: 19. avgusta.
Beatifikacija: Papež Pij X. ga je 25. aprila 1909 razglasil za blaženega, papež Pij XI. pa 31. maja 1925 za svetnika.
Dela: Napisal je številna duhovna dela, med njimi: Vaja v pobožnosti, Življenje in kraljestvo Jezusovo v dušah kristjanov, Čudovito Srce preblažene Matere Božje (v slovenščini je delo izdala Kartuzija Pleterje).
Misel: »Naša neprestana želja, naša stvar, naše glavno opravilo mora biti v samem sebi upodobiti Kristusa; narediti, da njegov duh, njegova pobožnost, njegove želje in volja živijo in kraljujejo v nas. Vse naše pobožne vaje morajo biti usmerjene k temu cilju. To je delo, ki nam ga je naložil Bog, da ga neprestano opravljamo.«
Splet: eudistes.org; ourladyofcharity.com
Vir

V Caenu [kaénu] (v Normandíji, v Franciji) sveti Janez Eudes, duhovnik, ki se je mnoga leta posvečal pridiganju po župnijah. Nato je ustanovil Kongregacijo Jezusa in Marije za vzgojo duhovnikov v semeniščih, pa tudi drugo kongregacijo za nune Naše Gospe od Ljubezni, za ženske spokornice, za njihovo utrjevanje v krščanskem življenju. Zelo je pospeševal pobožnost do svetih Src Jezusa in Marije, dokler ni pobožno zaspal v Gospodu.
Vir