sveti Jožef Freinademetz – duhovnik in misijonar

Jožef FreinademetzSveti Jožef  Freinademetz, SVD, se je rodil 15. aprila leta 1852 kot četrti otrok  Giovanmattia in Anna Marie Freinademetz. Družina se je tako kot bližnji sosedje trudoma preživljala na svoji revni in skromni mali kmetiji. Leta kasneje sta se mala kmečka hišica in tihi zaselek v Oiesu v Gader Valleyu spremenila, ko je Jožefa Freinademetza, SVD, papež Pavel VI. leta 1975 razglasil za blaženega, 5. oktobra leta 2003 pa ga je papež Janez Pavel II. v Rimu razglasil za svetnika.
Jožef je vstopil v osrednje semenišče in bil leta 1875 posvečen v duhovnika Brixonske škofije. Njegova začetna naloga je bila poučevanje. Vendar je kmalu njegovo pozornost pritegnil članek v lokalnem škofijskem glasilu glede nove misijonske hiše v Steylu v Holandiji, ki jo je ustanovil pater Arnold Janssen. Jožef je to misijonsko hišo  obiskal. Obisk je bil dovolj, da se je Jožef prepričal, da mora tukaj slediti svoji poklicanosti in postati duhovnik misijonar.  Leta 1878 se je pridružil skupini v Steylu. Slabo leto kasneje je Jožef prejel svoj “misijonski križ”. Naredil je še en obisk svoje družine, da bi se še zadnjič poslovil. V svojo rodno deželo se ni nikoli več vrnil. Postal je misijonar na Kitajskem. Leta 1881 je misijonska hiša dobila svoje lastno misijonsko področje, provinco Shandong. Jožef je bil tako predan temu misijonu, da ga, razen ob okrevanju po bolezni, ni nikoli zapustil.
Jožef se je vživel v Kitajsko kulturo, tako, da se je tudi oblačil podobno kot lokalni kitajski duhovni voditelji. Njegove najbolj pogoste besede so bile: “V nebesih bi želel biti Kitajec.” Resnično je ljubil Kitajske ljudi s katerimi je živel in delal. Še posebno je bil navdušen nad lokalno duhovščino in kateheti. Njegova ideja je bila, da bi oni postali voditelji lokalne Cerkve. Desetletja kasneje je Rim imenoval prvega Kitajskega škofa in prav tako prvega kardinala, ki ni bil bel – Thomasa Tien-a, SVD.
Jožef Freinademetz Kot so odkrivali mnogi misijonarji, je temelj njihovega misijonskega dela najprej podprt z močnim osebnim molitvenim življenjem. Jožef je to svojim duhovnikom polagal na srce z naslednjimi besedami: Si predstavljate, da bi postali sveti brez molitve? Nekaj kar niti svetniki niso bili sposobni? Brez molitve je življenje izgubljeno.” Dnevno je daroval sveto mašo in molil brevir z enako predanostjo, kot je opravljal svoje misijonsko delo. Jožef je imel neomajno upanje in vero v  moč Boga in zakramentov. V tako težkih časih, kot je bila Boksarska vstaja, ko sta dva mlada misijonarja Božje Besede doživela mučeniško smrt, je vztrajal na misijonski postaji. Že pred njegovo smrtjo so Kitajski ljudje in drugi, s katerimi je delal, v njem prepoznali svetniškega človeka, zaradi njegove ponižnosti, njegovim čvrstim a nežnim pristopom k delu njegove popolne ljubezni do ljudi. Proti koncu svojega prekratkega življenja je bil imenovan za provinciala Družbe Božje besede, kar je opravljal do svoje smrti zaradi tuberkuloze leta 1908 pri 46-tih letih.
Vir

Papež Benedikt XVI. je včeraj popoldne obiskal Oies, rojstni kraj sv. Jožefa Freinademetza, ki je bil 29 let misijonar na Kitajskem. Ob razglašenju za svetega leta 2003, so vaščani zgradili novo cerkev iz lesa in stekla.
Jožef FreinademetzSvetega očeta je ob prihodu v svetnikov rojstni kraj pozdravil p. Girardi v imenu vrhovnega predstojnika verbitov, saj je bil sv. Jožef Freinademetz član reda verbitov. Svetnik se je rodil leta 1852, s 23. leti je postal duhovnik, nato je vstopil k verbitom in leta 1879 odšel na Kitajsko, kjer je ostal do smrti, 28. januarja 1909, ko je umrl za tifusom.
Sveti oče je v svojem krajšem govoru dejal, da je Gospodu hvaležen za tega velikega svetnika, sv. Jožefa Freinademetza, ki nam kaže življenjsko pot in je tudi znamenje za prihodnost Cerkve. Ta svetnik je nadvse sodoben. Vemo namreč, je dejal papež, da Kitajska postaja vedno bolj pomembna v političnem življenju pa tudi v življenju idej. Pomembno je, da se ta velika dežela odpira Evangeliju. In sv. Jožef Freinademetz nam kaže, da vera ni odtujitev za nobeno kulturo, za nobeden narod, ker vse kulture čakajo na Kristusa in jih Gospod ne uničuje, ampak v njem dobijo svojo pravo in dokončno zrelost. Sv. Jožef ni hotel le živeti in umreti na Kitajskem, ampak je hotel, da bo tudi v nebesih ostal Kitajec. To samo kaže, kako močno se je poistovetil s kitajskim ljudstvom v gotovosti, da se bo odprlo veri v Jezusa Kristusa. Prosimo, je dejal sveti oče, naj bo ta veliki svetnik vsem spodbuda, da naš čas živimo na novo v veri, da se napotimo h Kristusu, ker samo On, Kristus, lahko združi narode in kulture. Prosimo tudi, da bodo mnogi mladi popolnoma posvetili svoje življenje Gospodu in njegovemu Evangeliju. Ko se Gospodu zahvaljujemo za svetnika, se mu zahvalimo tudi za živo vero med nami in da je vera veselje, ki nas zedinjuje in vodi po poteh življenja, je zaključil sveti oče svoj kratek a pomemben nagovor.
Vir 

Lokacija:
[mappress mapid=”24″]