sveti Klemen Marija Dvoržak (Hofbauer) – redovnik

Klement Maria DvoržakZavetnik Dunaja in pekov.
Imena: Klemen, Klemens, Klement, Klementin, Kliment.
Po rodu je bil Čeh, rojen v Tasovicah na južnem Moravskem. Krstili so ga na ime Janez, priimek Dvoržak so mu pozneje ponemčili v Hofbauer. Med dvanajstimi otroki je bil deveti. Sedem let staremu je umrl oče. Tedaj je mati postavila Janezka pred podobo Križanega: »Ta bo odslej tvoj oče; glej, da boš hodil po poti, ki mu bo všeč.«
Janez je mater ubogal. Iz srca rad bi postal duhovnik, pa mu je revščina to branila. Bil je pek pri »belih menihih«. V samostan ni mogel vstopiti – samostani takrat niso smeli sprejemati novincev – zato je sklenil, da bo začel samotarsko življenje in se je naselil pri neki cerkvici blizu Znojma. Pozneje je prišel na Dunaj, kjer je našel dobrega tovariša Petra. Z njim sta romala dvakrat peš v Rim in tivolski škof, poznejši papež Pij VII., ju je preoblekel v samotarsko obleko. Ob tej priložnosti je Janez dobil redovno ime Klemen. V Rimu so ga pozneje sprejeli v red redemptoristov, ki ga je bil ustanovil sv. Alfonz Ligvorij. Star je bil že triintrideset let. Tako se mu je spolnila srčna želja – postal je duhovnik.
Predstojniki so ga poslali v Varšavo; odtod pregnan je šel na Dunaj in dunajskemu mestu posvetil življenje od leta 1808 do smrti leta 1820. Poleg neštetih opravil pri bolnikih in umirajočih, na prižnici in v spovednici je še našel čas za visokošolsko mladino. Zvečer so se shajali pri njem študentje, včasih do petdeset. Med njimi je bil tudi naš rojak Friderik Baraga.
Goduje 15. marca.
Vir

Klemen Marija DvoržakČe kdo, potem je Janez, pekovski pomočnik iz Znojma, dobro vedel, kaj pomeni milost duhovnega poklica, saj je moral prestati številne preizkušnje in na videz nepremostljive ovire, da je bil lahko pri štiriintridesetih letih posvečen v duhovnika. Težave in nasprotovanja so ga spremljali tudi na nadaljnji življenjski poti, a nič ga ni moglo omajati pri njegovem apostolskem delovanju v Varšavi in na Dunaju. Odločilna je predvsem njegova vloga v boju proti duhu tedanjega razsvetljenstva in hladnega janzenizma.
Ime: Njegovo krstno ime je bilo Janez, ki izhaja iz grščine oz. hebrejščine – Jehohanan, pomeni pa »Jahve (Bog) je milostljiv«. Redovno ime Klemen izhaja iz latinskega pridevnika clemens »mil, krotek, pohleven, nežen«. Iz pobožnosti do Marije si je kasneje privzel še njeno ime. 
Rodil se je 26. decembra 1751 v vasi Tasovice pri Znojmu na Moravskem (Češka), umrl pa 15. marca 1820 na Dunaju v Avstriji. 
Družina: Oče Pavel je bil po poklicu kmet in mesar. Mati Marija Steer je bila Nemka, oče pa Čeh, ki so mu priimek Dvoržak ponemčili v Hofbauer. Imela sta dvanajst otrok, Janez je bil deveti. 
Sodobniki: Alfonz Ligvorij, pater in prijatelj Hübl, Schlegel, cesarji Jožef II., Napoleon, Franc I., papeža Pij VI. in Pij VII., naša Baraga in Slomšek.
Skupnost: Redemptoriste je leta 1732 ustanovil sv. Alfonz Ligvorij. Njihovo poslanstvo je misijonsko delo in pridiganje, člani naj bi »čim popolneje posnemali Kristusove kreposti v lastno korist in v korist naroda, še posebej najbolj zapuščenih duš«. Dvoržak je v skupnost vstopil leta 1785.
Kreposti: Bil je človek trdne volje in globokih čustev, od mladih nog pobožen in usmiljen do revežev. 
Dela: Ogromno je naredil za reveže in sirote, ustanavljal sirotišnice, javne šole, skrbel za delavce in laiški apostolat. Na Dunaju je prvi začel obiskovati bolnike in družine, okrog sebe je zbiral študente in izobražence, veliko je spovedoval in neutrudno pridigal. 
Zavetnik: Dunaja, pekov; je drug zavetnik trgovskih društev.
Upodobitve: Upodabljajo ga v oblačilu redemptorista, večinoma pri molitvi, pogosto z rožnim vencem. 
Beatifikacija: 29. januarja 1888 ga je papež Leon XIII. razglasil za blaženega, 20. maja 1909 pa papež Pij X. za svetnika. 
Grob: Najprej so ga pokopali na pokopališču v Maria Enzersdorfu, leta 1862 pa so njegove kosti prenesli v dunajsko cerkev Maria am Gestade, kjer so njegove relikvije v zlatem relikviariju pod kamnitim oltarjem v cerkveni ladji. 
Goduje: 15. marca.
Pri nas: Dvoržak je bil zadnja tri leta svojega življenja Baragov spovednik in duhovni vodja. Pod njegovim vplivom se je odločil za duhovniški in misijonarski poklic. Posredno je Dvoržak vplival tudi na Slomška. V slovenščino je preveden Hünermannov roman o njem: Pekovski vajenec iz Znojma.
Misel: »Ljubezen nikoli ne reče: to je dovolj!«
Vir