Rosa Marija Benedikta se je rodila leta 1831 v Genovi v Italiji. Odrasla je v bogati družini, ki ji je omogočila zasebno šolanje.
Poročila se je leta 1852 z Gerolamom Costa in se z njim preselila v Marseille v Franciji. Kmalu pa sta se zakonca zaradi finančnih težav vrnila v Genovo. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Najstarejši otrok je bil zaradi bolezni gluhonem, najmlajši pa je umrl kmalu po rojstvu. Gerolamo (Hieronim) je umrl po šestih letih zakona.
Čeprav bi marsikoga te nesreče odvrnile od Boga, pa jih je Rosa Marija razumela kot sporočilo in znamenje, naj se na poseben način zaobljubi in svoje življenje posveti Bogu. Poznala je bolečine, revščino in obsojanja, zato je menila, da lahko pomaga mnogim, ki doživljajo isto.
Čeprav je še naprej skrbela za svoja otroka, se je leta 1858 odločila, da izreče zaobljube pokorščine in čistosti, tri leta kasneje pa še uboštva ter postane frančiškanska tretjerednica. Že naslednje leto je dobila skrivne stigme.
Čeprav je imela raje samoto in tišino, so jo katoliška združenja v Genovi zaprosila za pomoč. Nedolgo zatem je začutila Božji klic, naj ustanovi novo kongregacijo. Kljub temu, da so jo duhovniki in sosestre spodbujali, je oklevala zaradi svojih otrok. Papež Pij IX. jo je dodatno ohrabril, zato se je šele po tem srečanju odločila skupaj z očetom Giovannijem Battistom Tornatorejem leta 1866 v Piacenzi ustanoviti Hčere sv. Ane, matere Marije Brezmadežne. Redovnice so stregle siromašnim in bolnim. V mnogih italijanskih mestih so ustanovile šole za siromašne otroke, šole za medicinske sestre, vrtce, zavetišča za bivše prostitutke…
Do njene smrti je bilo širom sveta odprtih 368 sestrskih hiš, v katerih je bilo več kot 3500 sester.
Sestra Rosa Marija je umrla 6. maja leta 1900. Za blaženo jo je leta 2000 razglasil papež Janez Pavel II.
Vir
V Rimu, blažena Ana Rosa Gattorno, redovnica, ki se je kot družinska mati, potem, ko je postala vdova, kmalu popolnoma posvetila Gospodu in bližnjemu, ter ustanovila Hčere mučenke svete Ane Brezmadežne Marije. Z vsem premoženjem se je izkazovala v ljubezni do bolnih, slabotnih in zapuščenih otrok, v katerih obrazu je videla ubogega Kristusa.
Vir