Tudi Frančiška De Montmorency Lavala, uglednega sina Francije, je vodila karizma misijonskega poklica, saj bi lahko šel po poti obetavne svetne kariere, a je raje velikodušno odgovoril na Kristusovo povabilo, ki ga je vabil, naj gre oznanjat evangelij v daljne dežele. Izbran za apostolskega vikarja ‘Nove Francije’, opremljen s škofovsko karizmo, se je ustalil v Quebecu. Tam je z neutrudno gorečnostjo za širjenje Božjega kraljestva udejanjil idealno podobo škofa. Svoje služenje je v veliki meri posvetil Indijancem; brez počitka je prepotoval brezmejna področja polovice severno ameriške celine, v Quebecu je ustanovil semenišče, iz katerega se je razvila Univerza Laval, ena prvih katoliških univerz modernega Časa. Še posebej se je posvečal duhovnikom, redovnikom in redovnicam. Od Svetega sedeža je dosegel ustanovitev semenišča v Parizu za ‘zunanje misijone’.
Marija od Učlovečenja, ki je 20 let pred njim prišla v Kanado, je ob njegovem prihodu zapisala: »Človek velikih zaslug in odličnih kreposti. Njega niso izbrali ljudje, Z vso resnico zatrdim, da živi kot svetnik in kot apostol«.
Vir
V provinci Quebec [kebek] (v Kanadi), blaženi Frančišek de Montmorency Laval, škof, ki je tam ustanovil škofovski sedež in se je skoraj 50 let ves posvečal utrjevanju in širjenju Cerkve na ogromnem ozemlju Severne Amerike vse do Mehiškega zaliva.
Vir