»Jezus mi je pokazal visok oltar s svetlečim ognjem na njem: bil je Oltar njegove ljubezni. V njegovi roki sem videla svoje srce, svoje lastno srce, ki mi ga je vzel, ko sem bil postulantka; dovolil mi je, da ga še enkrat pogledam in ga, da se mu popolnoma predam, postavil na oltar. Ogenj ga je pogoltnil in od njega ni ostalo ničesar … Ko me je zajel božanski ogenj, se mi je zdelo, da je moje telo zadrhtelo in na koncu umrlo. Ko ni ostalo nič drugega več, da bi gorelo, je ogenj ugasnil. V središču je ostal le pepel. Jezus se je približal, dihnil vanj in od njega ni ostalo ničesar. Na koncu ni ničesar ostalo od mene.«
Ime: Krščena je bila kot Marija Margarita Dina Adelajda. Dina je svetopisemsko ime, izhaja pa iz hebrejske besede din »sodba«. Adelajda pa izhaja iz starovisokonemških besed adal »plemenit« in heit »oseba, postava« in pomeni: oseba plemenitega rodu.
Redovno ime: Marija od svete Cecilije iz Rima.
Rojena: 30. aprila 1897.
Kraj rojstva: Mesto Québec v Kanadi.
Umrla: 4. septembra 1929.
Kraj smrti: Konvent v rojstnem mestu.
Družina: Rodila se je v premožni družini očetu Oliverju Octave Bélangerju in materi Sérafini, roj. Matte. Imela je še leto in pol mlajšega bratca Jožefa Simona, ki pa je tri mesece po rojstvu umrl, tako da je odraščala kot edinka. Starši so bili zelo pobožni in veliko darovali in naredili v dobrodelne namene, kar je močno vplivalo tudi na Dino.
Mladost: Doma je bila deležna pozornosti in dobre vzgoje, nikoli pa je niso razvajali. Bila je plašna in občutljiva, pa tudi temperamentna in trmasta, a so jo starši pravilno usmerjali k dobremu. Z materjo je redno hodila k maši in pobožnostim ter z njo obiskovala bolnike in reveže.
Šolanje: S šestimi leti je začela obiskovati samostansko šolo v domači župniji in nadaljevala šolanje v samostanu Notre Dame, nato pa še v samostanu Bellevue (vsi v Québecu) in samostanu v Silleryju. Med drugim je bila odlična pianistka, tako da je z devetnajstimi leti odšla na izpolnjevanje v New York na konservatorij, kjer je leta 1918 diplomirala.
Geslo: Pri trinajstih letih je za življenjsko geslo izbrala besede: »Rajši umreti kot grešiti«, obenem pa sestavila dnevni red: jutranja in večerna molitev, vsakodnevna maša in obhajilo, rožni venec, najmanj deset minut jutranje meditacije, večerno izpraševanje vesti ter tedenska spoved.
Videnja: 28. marca 1908, na veliki četrtek, je prvič zaslišala Jezusov glas, ki jo je poslej redno nagovarjal. V številnih mističnih izkušnjah in pogovorih ji je Jezus govoril o trpljenju, križu in njenem poslanstvu, ki je v tem, da se daruje za svet. Ves čas sta jo vodila »Hostija« in »Zvezda«, Jezus in Marija. Večkrat ga je prosila, da bi bila deležna njegovega trpljenja, Jezus pa ji je v želji, da bi se zaročil z njo, podaril prstan.
Skupnost: Redovni poklic je začutila že zelo zgodaj, a zaradi mladosti ni mogla takoj vstopiti v samostan. Potem, ko je dokončno spoznala, da jo Bog kliče v kontemplativni red, je 11. avgusta 1921 vstopila v samostan sester Jezusa in Marije, katerih poslanstvo je poučevanje in služenje ubogim. Tu je 15. avgusta 1923 naredila slovesne zaobljube. Tudi kot redovnica je na različnih šolah poučevala glasbo in klavir.
Dela: Na prošnjo nadrejenih je spomladi in poleti leta 1924 napisala svojo avtobiografijo oz. dnevnik, podobnega kot sv. Favstina Kowalska.
Zavetnica: Glasbenikov.
Beatifikacija: Za blaženo jo je 20. marca 1993 razglasil sveti papež Janez Pavel II.
Goduje: 4. septembra.
Vir
V mestu Sillery (v provinci Quebec [kebek], v Kanadi), blažena Marija od svete Cecilije Romana (Dina) Bélanger [bélanžé], devica iz Kongregacije redovnic Jezusa in Marije, ki je prenašala veliko let hudo bolezen samo v zaupanju na Boga.
Vir