Pri Avrilli (pri Angersu [anžéru], v Franciji), blažene: kmetica Felicita Pricet [prisé], delavka Monika Pichery [pišéri], vzgojiteljica Karolina (Charlotte) Lucas [liká] in kmetica Viktórija Gusteau [kustó], mučenke, ki so bile zaradi sovraštva do krščanske vere med francosko revolucijo s svinčenimi biči pretepene.
Vir
Fèlicita Pricet, Monika Pichery, Karolina (Charlotte) Lucas in Viktorija (Victoire) Gusteau, francoske laikinje, so bile med francosko revolucijo mučeniške smrti in so bile 19. februarja 1984 skupaj z drugimi mučenci iz škofije Angers beatificirane s strani papeža Janeza Pavla II.
IT
Blažena Felicita Pricet je bila pobožna kmetica iz škofije Angers v Franciji. Rodila se je okoli leta 1745 v Châtillon-sur-Sèvre, Maine-et-Loire, Francija. O njenem zgodnjem življenju je znanega malo, vendar sta se njena neomajna vera in predanost Bogu pokazali v burnih časih francoske revolucije.
Med francosko revolucijo se je Félicita Pricet znašla v primežu preganjanja katoličanov. V času, ko je bila verska svoboda podvržena agresivnim napadom, se je Félicita neustrašno uprla, da bi se odpovedala svoji veri, in se namesto tega odločila ostati zvesta naukom katoliške Cerkve.
Tragično je, da je Félicita Pricet postala ena od mnogih mučencev, ki so v tem temnem obdobju dali svoje življenje za vero. V Avrilléju v departmaju Maine-et-Loire v Franciji je bila 18. januarja 1794 usmrčena, ker je ostala trdna v svoji zvestobi Kristusu in Cerkvi.
Félicitina neomajna predanost in končna žrtev za svojo vero nista ostali neopaženi. Katoliška cerkev je priznala njeno mučeništvo, papež Janez Pavel II. pa jo je 9. junija 1983 s dekretom o mučeništvu razglasil za častitljivo. Njeno beatifikacijo je 19. februarja 1984 v Rimu v Italiji opravil prav tako papež Janez Pavel II.
Čeprav podrobnosti o upodobitvi Félicité Pricet niso znane, je njeno življenje močno pričevanje o moči in pogumu navadnih ljudi, ki so ostali trdni v svoji krščanski veri kljub preganjanju. Njen praznik se praznuje 18. januarja, počaščena pa je tudi 2. januarja kot ena od mučenk Anjouja, skupaj z drugimi verniki, ki so med revolucijo trpeli mučeništvo v isti regiji.
Življenje Félicité Pricet je opomin na žrtve neštetih posameznikov, ki so dali svoje življenje za vero, njeno potovanje pa vernike navdihuje, da ostanejo trdni in neomajni v svoji zavezanosti Bogu v oblici težav.
EN
Blažena Monika Pichery je bila delavka iz škofije Angers v Franciji. Rodila se je 4. aprila 1762 v Chalonnes-sur-Loire v departmaju Maine-et-Loire v Franciji. Monika je živela v burnih časih francoske zgodovine, zaznamovanih s francosko revolucijo, ki je za mnoge verne katolike prinesla hudo preganjanje in mučeništvo.
Monika Pichery je bila globoko zakoreninjena v katoliški veri in se je posvetila krepostnemu in pobožnemu življenju. Kljub velikim izzivom in nevarnostim zaradi političnega ozračja je Monika ostala trdna v svoji zavezanosti Kristusu in Cerkvi.
Leta 1794, na vrhuncu francoske revolucije, je bila Monika Pichery mučeniško umrla v Avrilléju, Maine-et-Loire, Francija. Bila je med neštetimi katoliki, ki so trpeli preganjanje, zapor in usmrtitev, ker niso hoteli odreči svoji veri ali se prilagoditi takratni sekularni ideologiji.
Monika je s svojim pogumnim pričevanjem vere in končno žrtvijo postala navdih za neštete vernike. V priznanje njenega mučeništva jo je papež Janez Pavel II. 9. junija 1983 razglasil za častitljivo z dekretom o mučeništvu. Kasneje, 19. februarja 1984, jo je papež Janez Pavel II. v slovesni ceremoniji v Rimu v Italiji razglasil za blaženo.
Praznik blažene Monike Pichery se praznuje 18. januarja. Poleg tega jo 2. januarja častijo kot eno od mučenk Anjouja, skupaj z drugimi vernimi katoliki, ki so bili mučeni v istem času in isti regiji.
Življenje Monike Pichery je pričevanje o neomajni veri in vztrajnosti katoliških laikov v času preganjanja. Njen zgled spodbuja vse vernike, naj ostanejo trdni v svojih prepričanjih in zaupajo v Božjo previdnost, tudi v oblici težav.
EN
Blažena Karolina Lucas, znana tudi kot blažena Charlotte Lucas iz Angersa, je bila vzgojiteljica iz škofije Angers v Franciji. Rodila se je 1. aprila 1752 v Chalonnes-sur-Loire, Maine-et-Loire, Francija. Blažena Karolina je živela v burnih časih francoske zgodovine, zaznamovanih s francosko revolucijo.
Kot pobožna katoličanka je bila blažena Karolina predana svoji veri in je aktivno sodelovala v življenju svoje lokalne cerkve. Svoje življenje je posvetila službi Bogu in širjenju naukov katoliške cerkve v svoji skupnosti.
Tragično je, da je med francosko revolucijo, ko je bilo protikatoliško razpoloženje zelo močno, blažena Karolina postala žrtev preganjanja katoličanov. 18. januarja 1794 je bila v Avrilléju v departmaju Maine-et-Loire v Franciji umorjena zaradi svoje neomajne zvestobe veri.
Blažena Karolina Lucas se skupaj z drugimi mučenci iz regije Anjou spominja na dva praznika: 2. januarja kot ena od mučencev Anjouja in 18. januarja, obletnica njenega mučeništva. Ti prazniki služijo kot spomin na neizmerno pogum in žrtvovanje tistih, ki so v tem težkem času dali svoje življenje za vero.
V priznanje njenega mučeništva in predanosti katoliški Cerkvi je papež Janez Pavel II. 9. junija 1983 potrdil njeno čaščenje in izdal dekret o mučeništvu. Poleg tega jo je 19. februarja 1984 papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo med slovesnostjo beatifikacije v Rimu v Italiji.
Blažena Karolina Lucas iz Angersa je sijajen primer neomajne vere in poguma, da se zavzamemo za svoja prepričanja, tudi v oblici velike nevarnosti. Njen spomin še naprej navdihuje katolike po vsem svetu in poudarja pomen verske svobode in neomajne zavezanosti Bogu.
EN
Blažena Viktorija Gusteau, znana tudi kot Victoire Gusteau iz Angersa, je bila kmetica iz škofije Angers v Franciji. Rodila se je okoli leta 1745 v Châtillon-sur-Sèvre, Deux-Sèvres, Francija, v času družbenih in političnih pretresov.
Med francosko revolucijo, obdobjem, zaznamovanim z antiklerikalnimi čustvi in ciljnim preganjanjem katoliške cerkve, je Viktorija Gusteau vztrajno ostala zvesta svoji veri in svojim verskim prepričanjem. Kljub grozeči nevarnosti je brez strahu izražala svojo katoliško vero in aktivno sodelovala v ilegalni katoliški skupnosti, ki se je skrivaj zbrala v teh nemirnih časih.
Viktorijina neomajna predanost veri je nazadnje pripeljala do njenega aretacije zaradi verske predanosti in zvestobe katoliški cerkvi. Revolucionarne oblasti so jo aretirale in zaprle v Avrillé, Maine-et-Loire, Francija.
18. januarja 1794 je Viktorija Gusteau pogumno sprejela mučeništvo in ostala trdna v svoji veri do samega konca. Ostra preganjanja in ostro nasprotovanje, s katerim so se v tem obdobju soočali katoliki, so ji na koncu vzeli življenje, ko je v Avrilléju doživela herojsko smrt kot mučenka.
Njena trajna predanost Kristusu in Cerkvi ni ostala neopažena, njeno življenje in pričevanje pa je kasneje priznala in častila katoliška Cerkev. 9. junija 1983 jo je papež Janez Pavel II. uradno razglasil za eno od mučenk francoske revolucije, s čimer je potrdil junaško naravo njenega žrtvovanja in globoki vpliv njenega pričevanja.
19. februarja 1984 je papež Janez Pavel II. v Rimu slovesno priznal Viktorijo Gusteau za blaženo.
Ta beatifikacijska slovesnost je bila globoko priznanje njenega vzornega življenja vere, predanosti in neomajne zavezanosti katoliški veri, ki je bila navdih za vernike in dokaz moči mučeništva.
Blažena Viktorija Gusteau je sijajen primer zvestobe in poguma v času preganjanja. Njeno življenje je opomin na žrtve, ki so jih prinesli nešteti moški in ženske med francosko revolucijo, ko so pogumno sprejeli mučeništvo, namesto da bi se odpovedali svoji veri. Njen spomin se še danes časti in praznuje 18. januarja, ki je priznan kot njen praznik, in 2. januarja kot ena od mučencev Anjouja, skupaj z drugimi verniki, ki so trpeli v tem nemirnem obdobju zgodovine.
EN