Mučenec na Marijanskih otokih
Diego Luis (Jakob Alojzij) de San Vitores (1627-1672) je umrl mučeniške smrti na otoku Guam. Že pri 11 letih se je odločil, da bo vstopil v Družbo Jezusovo, a so starši vztrajali, da je počakal še dve leti. Rodil se je v plemiški družini v Burgos v Španiji. Leta 1640 je vstopil v noviciat, nato pa v Alcalá de Henares študiral filozofijo in teologijo. 23. decembra 1651 je bil posvečen v duhovnika. Kljub veliki želji, da bi bil misijonar na Kitajskem ali Japonskem, je sprva poučeval slovnico v Oropesa, nato pa postal inštruktor jezuitom, ki so študirali teologijo v Madridu. Leta 1659 pa je jezuitski vrhovni predstojnik Goswin Nickel določil za misijone na Filipinih. Diego je iz Španije, iz Cádiza odpotoval 15. maja 1660 in prispel v Mehiko, kjer je čakal 18 mesecev, preden je lahko nadaljeval pot priti Filipinim. V Mexico City, kjer je čakal na nadaljno pot, je vodil ljudske misijone in pridigal po ulicah, tako kot je to počel že v Alkali. Ko je končno prispel na Filipine, se je najprej več mesecev učlil jezika Tagalog. Postal je magister novincev in dekan univerze v Manili.
V petih letih, ki jih je preživel v Manili, je pogosto vodil ljudske misijone v notranjosti Luzon-a in na otoku Mindoro. 
Leta 1664 je španksmu kralju Filipu IV pisal pismo in mu opisal misijonske možnosti, ki se odpirajo na Landrones, skupini otokov kakšnih 900 milj severno od Filipinov. Otoki tvorijo arhipelag v Mikroneziji in so jih leta 1668 poimenovali Las Marianas, po avstrijski kraljici Mariani, ki se jo smrti Filipa IV leta 1665 sponzorirala misijon.
Diego se je na otokih ustavil na svoji poti v Manilo. Otoki so zanj pomenili veliko priložnost. Kralj Filip je misijonski načrt potrdil in Diega določil za odgovornega zanj. Delo je na začetku potekalo zelo gladko, deloma zato, ker so na otokih že bili španski brodolomci, ki so navezali dobre prijateljske stike z več voditelji na otokih, deloma pa zato ker so jezuiti posnemali preprost način življenja domačinov. Hodili so bosi, imeli skromen obroke in nosili preprosto obleko. V pol leta so imeli jezuiti že 13 tisoč krstov med domačini.
Leta 1670 pa so se začele težava. Pater Luis de Medina je bil mučen na Saipan, enem od otokov v Las Marianas. Diego je začel moliti, da bi bil tudi on deležen mučeništva. 1. aprila 1672 se je odpravil na pot skupaj z Pedrom Calonsor, da bi pomagala enemu od pomočnikov iz njegovega razuzdanega življenja. Ko sta vstopila v vas Tumon sta srečala moža z imenom Matapang, ki je bil eden izmed prvih spreobrnjencev. Grozil jima je zato sta zapustila vas, a sta ostala v bližini. Ko ju je Matapang našel je brez opozorila Diegovemu spremljevalcu zagnal sulico v prsi. Diego je spoznal, da tudi njemu ne bo prizanešeno, padel je na kolena in v v roke prijel svoj križ. Nekdo, ki je bil z Matapangom, je Diega udaril po glavi in ga takoj ubil.
Vir
V vasi Tomhom (na otoku Guam, v Oceániji), blaženi mučenec Dídak Alojzij de San Vitores, duhovnik iz Jezuitskega reda, ki je bil zaradi sovraštva do krščanske vere od odpadnikov in nekaterih domačinov, ki so sledili poganskim pristašem vraž, divje umorjen in vržen v morje.
Vir