V Londonu (na Angleškem), blažena: Edvard Stransham in Nikolaj Wheeler [víler], duhovnika in mučenca, ki sta bila pod kraljico Elizabeto I. zaradi duhovništva obsojena na smrt, ter pretrpela mučeništvo v Tiburnu.
Vir
Eduard Stransham je študiral v svojem rojstnem mestu in leta 1576 zaključil prvo stopnjo študija. (bachelor). Kmalu zatem je prestopil v katoliško vero in se odločil, da bo postal duhovnik. Od leta 1577 je študiral na takratnem Angleškem kolegiju – nasproti cerkve sv. Jakoba – v Douaiju, po selitvi kolegija leta 1578 pa v Reimsu, v stavbi nekdanjega bolnišničnega kompleksa Saint‑Antoine, na mestu današnjega kolegija Notre‑Dame. Leta 1580 je bil v Soissonsu posvečen v duhovnika. Leto pozneje se je vrnil v Anglijo in v času preganjanja na skrivaj duhovno oskrboval katoličane v Oxfordu in Londonu.
Od leta 1583 do 1585 je v Reimsu poučeval angleške bogoslovce, nato pa se je znova vrnil v Anglijo kot duhovnik. Leta 1586 so ga zato prijeli, ko je v Londonu v hiši družine Ferris ravno obhajal mašo; skupaj s Thomasom Reynoldsom je bil nato obešen, razčetverjen in iznakažen.
Beatifikacija: Eduard Stransham je bil 15. decembra 1929 skupaj s 136 drugimi mučenci iz Anglije iz let 1535–1681 razglašen za blaženega po odločitvi papeža Pija XI.
DE
Gospod Edward Stransham, ki ga gospod Stow v svojih analih imenuje Edmund Barber po imenu, pod katerim se je preoblečen skrival na misijonu, je bil rojen v Oxfordu ali njegovi bližini ter se šolal na kolidžu sv. Janeza (St. John’s College) na tamkajšnji univerzi, kjer je v letih 1575–6 pridobil naziv diplomanta svobodnih umetnosti (bachelor of arts). Kmalu zatem je zapustil univerzo in protestantsko vero ter odpotoval v Douay, kjer ga najdemo junija 1576; ko se je kasneje preselil v Rhemes (kamor je bil kolidž prenesen), je bil decembra 1580 posvečen v duhovnika, zadnji dan junija 1581 pa je bil s tremi drugimi poslan v misijon; eden izmed njih je bil gospod Woodfen, ki je kasneje trpel skupaj z njim.
Poročilo, ki ga o teh dveh misijonarjih podajata tako gospod Rishton kot dr. Bridgewater, je kratko, a zelo izčrpno in izrazito. Prvi piše takole: »V Londonu je Edward Transham, duhovnik izjemne gorečnosti in pobožnosti ter obdarjen z milostjo besede; njegov spremljevalec, gospod Woodfen, mož enake zasluge in stanovitnosti, je slavil Boga z najdragocenejšo smrtjo in veroizpovedjo; njegovo notranjost so iztrgali, ko je bil še živ; njegove četrtine pa so postavili za plen pticam neba.« str. 347.
Slednji piše takole: »Gospod Edward Transham in gospod Woodfen, katoliška duhovnika, sta potem, ko sta dala številne in raznolike dokaze o svoji pobožnosti, dobrodelnosti in krščanski stanovitnosti pri zbiranju raztresenih ovac Velike Britanije; ko je napočil čas, v katerem sta morala oba proslaviti Boga z znamenito izpovedjo svoje vere in potrditi svoje brate s prostovoljnim prelivanjem svoje krvi, ter sta ob potrditvi pričevanja vere ponudila svoji duši in telesi kot živo in sveto daritev Bogu, svojemu stvarniku in odrešeniku.«
Trpela sta v Tyburnu, 21. januarja 1585–6, zgolj zato, ker sta bila duhovnika. Omenja ju gospod Stow v svojih analih, ki gospoda Woodfena imenuje z imenom Devereux. »Nicholas Devereux, pravi, je bil obsojen zaradi veleizdaje: ker je postal semeniški duhovnik v Rhemsu. Prav tako je bil Edmund Barber, posvečen v duhovnika, kot je bilo že rečeno, na enak način obsojen zaradi veleizdaje: in oba sta bila odpeljana v Tyburn ter tam obešena, razčetverjena in razkosana.«
EN
Vsi prevodi so neuradni, za osebno, pastoralno in študijsko rabo.
Prevod in ureditev: svetniki.org. Besedilo nima statusa uradnega cerkvenega prevoda.
Views: 9