V Londonu (na Angleškem), blažena: Edvard Stransham in Nikolaj Wheeler [víler], duhovnika in mučenca, ki sta bila pod kraljico Elizabeto I. zaradi duhovništva obsojena na smrt, ter pretrpela mučeništvo v Tiburnu.
Vir
Nikolaus Woodfen se je rodil leta 1550 v Leominstru pri Herefordu in študiral na Angleškem kolegiju v Douaiju – ki je bil tedaj v izgnanstvu v Reimsu in je deloval v stavbi nekdanjega bolnišničnega kompleksa Saint‑Antoine, na mestu današnjega kolegija Notre‑Dame. Tam je bil leta 1581 posvečen v duhovnika in se vrnil v Anglijo, kjer je v Londonu duhovno oskrboval katoličane v gostiščih pri kraljevem dvoru. Pod imenom Woodfen je živel na Fleet Streetu in se izdajal za pravnika. Bil je odkrit, prijet ter nato obešen, iznakažen in razčetverjen.
Kanonizacija: Nikolaus Wheeler je bil 22. novembra 1987 skupaj z drugimi 84 mučenci iz Anglije, Škotske in Walesa iz let 1584–1679 razglašen za blaženega po odločitvi papeža Janeza Pavla II.
DE
Njegovo pravo ime je bilo Nicolas Wheeler. Rodil se je v Leominstru v Herefordshireu in je bil na tamkajšnji šoli zelo cenjen zaradi svojih sposobnosti. Svoje duhovniške študije je opravil v Douayu in Reimsu ter bil v slednjem mestu posvečen 25. marca 1581. Junija istega leta je bil poslan na Angleško misijo in je prispel v London v veliki stiski, saj – kot je sam dejal – ni imel denarja za hrano in komaj kaj obleke na sebi. Sobrat duhovnik, oče Davis, katerega naslov je našel, mu je priskrbel najnujnejše in ga predstavil katoličanom; s pomočjo gospoda Francisa Browna, brata lorda Montaguea, so mu našli prenočišče pri trgovcu z galanterijo na Fleet Streetu. Tam je, preoblečen v pravnika, z velikim uspehom deloval med člani pravniških združenj, saj je imel lep videz, prijazne in vljudne manire ter veliko moč privlačnosti.
Toda preiskovalec Morris ga je izsledil in prisilil k begu. Skoraj so ga ponovno ujeli skupaj z očetom Davisom na njegovem naslednjem skrivališču v hiši gospoda T. Treshama v Hoxtonu, vendar njegova ura še ni bila prišla. Tretjič pa je vendarle padel v roke preiskovalca: bil je sojen, obsojen in z veliko stanovitnostjo pretrpel smrt na Tyburnu 21. januarja 1586.
EN
Blaženi Nicholas Woodfen, znan tudi kot Nicholas Wheeler, se je rodil okoli leta 1550 v kraju Leominster v Herefordshireu v Angliji. Študiral je v francoskem Reimsu, kjer je bil posvečen v duhovnika. Po končanem študiju se je vrnil v London z nalogo, da na skrivaj duhovno oskrbuje katoličane pri Inns of Court.
Da bi zaščitil svojo identiteto in se izognil preganjanju, je prevzel ime Woodfen ter se oblačil kot pravnik, medtem ko je prebival na Fleet Streetu. Ta krinka mu je omogočala, da se je prosto gibal in opravljal duhovniško službo, ne da bi preveč pritegnil pozornost. Kljub stalni nevarnosti je ostal zvest svojemu poslanstvu ter je vernikom podeljeval zakramente in duhovno vodstvo.
Oblasti so ga sčasoma odkrile in aretirale zaradi »zločina«, da je katoliški duhovnik. Zaradi njegove neomajne zvestobe katoliški veri je bil podvržen krutemu mučenju in zaporu. Tudi v preganjanju je ostal trden v svojem prepričanju in ni hotel zatajiti svoje vere.
21. januarja 1586 je bil Nicholas Woodfen v Tyburnu v Londonu obešen, iznakažen in razčetverjen. Njegovo mučeništvo je pričevanje o njegovi neomajni veri in predanosti duhovniškemu poklicu. Skupaj z mnogimi drugimi katoličani, ki so bili v tistem času preganjani, je priznan kot eden izmed mučencev Anglije, Škotske in Walesa.
Njegovo mučeništvo je papež Janez Pavel II. uradno potrdil z dekretom 10. novembra 1986.
22. novembra 1987 pa je papež Nicholasu Woodfenu podelil čast blaženega, s čimer je potrdil njegovo svetost in počastil njegov spomin.
Bl. Nicholas Woodfen ostaja navdih vsem, ki se v zvestobi veri soočajo s preganjanjem in stiskami. Njegova pogumnost in nesebičnost se obhajata na njegov god, ki ga praznujejo 21. januarja in 4. maja kot enega izmed mučencev Anglije, Škotske in Walesa. Poleg tega je spomin nanj obhajan tudi 29. oktobra kot enega izmed mučencev Douaija.
EN
Ta gospod, katerega gospod Stow imenuje Devereux po imenu, pod katerim je bil obtožen in obsojen, in ki je bil v kolegiju znan pod imenom Woodfen, vendar je bilo njegovo pravo ime Nicholas Wheeler. Bil je rojen v Lemsterju oziroma Leominstru v okrožju Hereford in opravil študij v Douaju in Rhemsu, bil posvečen v duhovnika v Rhemsu 25. marca 1581, daroval svojo prvo mašo 5. aprila istega leta in bil 30. junija poslan v misijon. Ravnokar smo slišali o njegovem značaju od gospoda Rishtona in dr. Bridgewaterja; in kako je bil usmrčen skupaj z gospodom Transhamom, ker je bil posvečen v duhovnika s strani rimske oblasti in je ostal v tem kraljestvu, kar je bilo v nasprotju s statutom Elizabete, 27. To, kar sledi, je prepis poročila, ki ga je napisal star misijonar, njegov sošolec.
»Gospod Nicholas Devereux, duhovnik, usmrčen v Tyburnu, je bil rojen v Lemsterju, mestu v Herefordshiru, v Valižanski marki: z njim sem bil sošolec v Lemsterju, takrat pa so ga klicali Nicholas Wheeler in je veljal za enega najboljših učencev v šoli. Od tistega časa ga nisem več videl, dokler ni prejel svetega reda čez morje in se vrnil v Anglijo. Ko je po vrnitvi prišel v London, ga je doletela velika stiska; in ko je izvedel, da me preživlja gospa sira Thomasa Treshama, ki je živela v ulici Tuttle v Westminstru (sir Thomas Tresham, njen mož, je bil kot zapornik “zaradi svoje vere” v Hogsdonu “ali Hoxtonu” zunaj Londona), je prišel v bližnjo krčmo in mi poslal pismo. Prišel sem k njemu; s solzami v očeh mi je izjavil, da nima ne denarja, da bi si kupil meso, ne skoraj nobenega oblačila za na hrbet. Smilil se mi je v svojem položaju, potolažil sem ga in mu dal toliko denarja, kot sem ga imel takrat pri sebi; nato pa sem ga seznanil s katoliki v Londonu; in s pomočjo gospoda Francisa Browna, brata starega lorda Montagueja, sem mu priskrbel oblačila in ga oskrbel tako, da je dobil sobo v ulici Fleet, blizu vodovoda, pri nekem Bartonu, klobučarju, ter storil veliko dobrega med gospodo v pravniških cehih (Inns of Court) in hodil naokoli oblečen v odvetniško plazo kot eden izmed njih; tam je deloval pod imenom Woodfen. Vendar ga je zasledovalec Norris izsledil in ga pregnal od tam.
Po tem je prišel v Hogsdon k meni; kjer se je naslednji dan po svojem prihodu znašel v podobni nevarnosti: hišo sta namreč obkolila in preiskala dva zasledovalca; ki sta, da bi bila bolj prepričana o svojem ulovu, s seboj pripeljala lastnika oziroma gospodarja hiše; ta je, ko je našel določena vrata zaprta, o tem obvestil sira Thomasa; ki je rekel, da je to res, da je ta vrata zaprl zato, ker so v tisti sobi ležali njegovi služabniki, v sosednji sobi pa njegov sin, z namenom, da njegovi možje ne bi imeli dostopa do njegovega sina; v tistem delu pa je bil dejansko urejen skriti prostor, ki naju je takrat oba rešil: toda, kot je rekel naš Odrešenik, nondum venit hora mea [moja ura še ni prišla], tako tudi njegova ura še ni prišla, dokler ni tretjič padel v roke zasledovalcev in bil usmrčen v Tyburnu, 21. januarja 1586, pod imenom Nicholas Devereux. Bil je mož lepe telesne polti, prijazen in vljuden: zato mislim, da si je pridobil več ljubezni.« Toliko gospod Davis.
20. aprila najdemo še dva duhovnika, usmrčena skupaj v Tyburnu; o katerih gospod Stow v svojih analih piše takole: »William Thomson, z vzdevkom Blackburn, posvečen v duhovnika v Rhemsu, in Richard Lee, z vzdevkom Long, posvečen v duhovnika v Lyonu v Franciji, ki sta ostala tukaj v nasprotju s statutom, sta bila oba obsojena in 20. aprila privlečena v Tyburn ter tam obešena, razčetverjena in razkosana.«
EN
Vsi prevodi so neuradni, za osebno, pastoralno in študijsko rabo.
Prevod in ureditev: svetniki.org. Besedilo nima statusa uradnega cerkvenega prevoda.
Views: 0