V Clairvauxu, pogreb blaženega Godfrída (tudi Gaufrieda) iz Péronne, priorja tega samostana, ki se je proti nasvetu papeža Evgena tretjega in našega svetega očeta Bernarda odpovedal škofiji Nantes in je v smrtnem boju pojoč psalme odšel h Gospodu. († ok. 1144)
Vir
Godfríd, ki je bil iz plemiške družine, je bil zakladnik samostana v St-Quentinu. Bernhard iz Clairvauxa ga je srečal na poti v Liège in ga prepričal, naj se pridruži novemu cistercijanskemu redu; Bernhard je sprva s pismom razblinil še zadnje dvome; ko je Godfríd – eden od 30 mož, ki jih je Bernhard na svoji poti pridobil za red – ponovno podvomil in bil žalosten, da bo na poti v Clairvaux zapustil posvetne užitke, je Bernhard prišel vse od Lièga, da ga tolaži. Gottfried je leta 1140 postal prior, njegov oče pa se je prav tako pridružil Clairvauxu kot menih.
Godfrídu iz Auxerreja, Bernardovemu tajniku, poznejšemu opatu v Clairvauxu in avtorju življenjske zgodbe ustanovitelja reda, so zmotno pripisovali spise.
DE
Blaženi Godfríd iz Peronna, znan tudi kot Geoffrey iz Clairvauxa, je bil tesen prijatelj in zaupnik svetega Bernarda iz Clairvauxa. Slovi po svoji pobožni duhovnosti in predanosti cistercijanskemu redu, zlasti kot prior opatije Clairvaux.
O Geoffreyjevem zgodnjem življenju ni veliko znanega, saj podrobnosti o njegovem rojstvu, družini in vzgoji ostajajo neznane. Splošno znano pa je, da sta nanj močno vplivala nauk in karizmatična osebnost svetega Bernarda, ene najvplivnejših osebnosti srednjeveškega katolicizma.
Godfrídova povezanost s svetim Bernardom se je začela, ko je bil menih v opatiji Clairvaux, ki jo je leta 1115 ustanovil sam Bernard. Hitro je napredoval v cistercijanskem redu in pokazal izjemne vodstvene sposobnosti in duhovno razgledanost. Zaradi svojih izjemnih sposobnosti je bil nazadnje imenovan za priorja opatije Clairvaux in prevzel odgovornost za vodenje in usmerjanje skupnosti menihov, za katere je skrbel.
Godfríd si je ves čas svojega službovanja kot prior prizadeval za strogo spoštovanje Pravila svetega Benedikta, ki ga je zagovarjal cistercijanski red. Vodil je z zgledom, pokazal neomajno predanost askezi in spodbujal okolje molitve, kontemplacije in ročnega dela.
Sloves blaženega Godfrída kot človeka neomajne vere in ponižnosti se je razširil prek zidov opatije. Njegovo globoko razumevanje teologije in globoka duhovna modrost sta k njemu pritegnila številne iskalce resnice in tolažbe. Ljudje so ga prosili za nasvete in molitve ter v njegovem sočutnem srcu in globokih duhovnih spoznanjih našli tolažbo.
Kljub uglednemu položaju v Cerkvi je Godfríd ostal trdno ločen od posvetnih prizadevanj. Ko so mu ponudili škofovsko mesto Tournai v Belgiji, ga je ponižno zavrnil in se odločil ostati v vlogi priorja opatije Clairvaux ter se popolnoma posvetiti svoji skupnosti in duhovnim prizadevanjem.
Blaženi Godfríd iz Peronna je mirno umrl leta 1147, ko je umrl naravne smrti. Čeprav o njegovem življenju in prispevkih ni veliko zapisanega, sta njegov duhovni vpliv in predanost cistercijanskim idealom odmevala skozi stoletja in pustila trajen vpliv na Cerkev in tiste, ki preučujejo njegovo življenje in nauke.
Čeprav Godfrídova upodobitev in podrobnosti glede njegovega čaščenja in beatifikacije ostajajo nejasne, se njegovega praznika spominjamo 15. januarja kot spomina na njegovo globoko svetost in predanost Bogu.
EN