Zavetnik Zahoda in Evrope; učiteljev, rudarjev, obdelovalcev bakra in jamarjev; šolarjev, umirajočih; proti vročici, vnetjem zastrupitvi in proti
težavam pri kamnih; pred čarovnijami
Atributi: črn habit, kelih s kačo, vrana,
Imena: Benedikt, Benedikto, Beneto, Benito, Beno, Benedikta
Cerkve v Sloveniji/svetu: v Sloveniji je 12 cerkva sv. Benedikta
Cerkev ga je razglasila za zavetnika Evrope, pač zato, ker je benediktinski red ohranil in razširil najboljše pridobitve stare rimske omike med sedanje evropske narode, ki so se izobrazili na podlagi latinščine. Rodil se je okoli leta 480 v Nursiji v italijanski deželi Umbrija. Bogati oče ga je zgodaj poslal v rimske šole. Da bi se pa rešil iz pokvarjene študentovske družbe, je Benedikt iz Rima pobegnil v Subiaco in se naselil v skoraj nedostopni votlini nad deročim potokom, kamor mu je menih Roman prinašal hrano.
Mnogo je o njegovem življenju povedal papež sv. Gregorij. Ta poroča, kako je Benediktu v samoti živa domišljija pričarala pred oči mamljivo podobo dekleta, ki ga je srečal v Rimu. Močna skušnjava ga je vabila v svet. Premagal jo je tako, da se je vrgel med trnje in koprive ob votlini, se valjal po njih in odnehal šele, ko je bil ves krvav. Tako je pogasil ogenj strasti.
Po treh letih so ga našli. Ljudje so začeli prihajati k njemu, da bi jim bil duhovni voditelj. Kmalu nato so ga skoraj prisilili, da je postal opat v bližnjem samostanu. Menihi pa ga niso posnemali in so ga hoteli celo umoriti, ko so mu bili v čašo vina namešali strupa. Benedikt pa je naredil križ in čaša se je zdrobila. Spet se je vrnil v svojo prejšnjo samoto. Okrog njega so se začeli zbirati številni učenci. Tudi tu ga je hotel zastrupiti neki zavisten duhovnik, a je svetnik njegovo nakano prepoznal in se rešil. Tedaj je zapustil Subiaco in odšel na goro Monte Cassino med Rimom in Neapljem. Tam je našel star tempelj s kipom boga Apolona: malika je porušil, tempelj pa spremenil v cerkev sv. Martina.
Svojim sinovom benediktincem je spisal redovno pravilo, ki se odlikuje po milini in zmernosti in je bilo med 7. in 13. stoletjem edino redovno pravilo na zahodu. Tako je Benedikt tudi oče redovništva na Zahodu. Temelj vsega pravila je: Moli in delaj! Z Monte Cassina je poslal prve brate v svet, ki so ga osvajali s križem in plugom.
Umrl je 21.marca najverjetneje leta 547, star nekaj manj ko 70 let. Pokopali so ga poleg sestre sv. Sholastike.
Vir
Spomin svetega Benedikta, opata, ki je bil rojen v Nursiji v Umbriji in v Rimu vzgojen. Začel je puščavniško življenje v kraju Subiacu. Zbral je okoli sebe mnogo učencev, se nato podal v Cassino, kjer je ustanovil slavni samostan ter sestavil Pravilo, ki je tako prešlo v vse pokrajine, da se imenuje oče menihov na Zahodu. Poroča se, da je umrl enaindvajsetega marca.
Vir