Jožef Tous y Soler se je rodil v Igualadi, v provinci Barcelona v škofiji Vic, 31. marca 1811, in je deveti od dvanajstih otrok. Dan po rojstvu je bil krščen v župnijski cerkvi Santa Maria de Igualada, in je prejel ime José-Nicolas-Jaime.
V starosti šestnajst let je vstopil v kapucinski red (18. februarja 1827) v Sarrii in 19. februarja 1828 naredil svoje prve redovne zaobljube. Študiral je filozofijo in teologijo in je bil posvečen v diakona1. junija 1833 v Tarragoni. Naslednje leto, 24. maja je bil posvečen v duhovnika. Nato je bil dodeljen v samostan Santa Madrona v Barceloni, kjer je bil ujet v socialne nemire leta 1835. V juniju istega leta so bili zaradi preganjanja s strani vlade on in njegovi bratje zaprti v trdnjavo Monjuic v Barceloni. Po 18 dneh so jih spustili in moral se je soočiti z eno najtežjih preizkušenj v svojem življenju – eksklavstracijo in izgnanstvo. To ga je poneslo v Francijo in nato v severno Italijo. Leta 1836 se je vrnil v Francijo, ki je prebival v Grenoblu, Marseillu in v škofiji Toulouse. Tam je končal študij moralne teologije, pridobil naziv pridigar, kot je bila določeno v kapucinskem redu v tistem času. V tem obdobju je opravljal duhovniško službo kot kaplan pri benediktinkah večnega češčenja.
Leta 1843 se je vrnil v Španijo, v upanju, da bo spet zaživel kapucinsko bratsko življenje, vendar pa mu zakoni tistega časa tega niso omogočali. Čeprav prisiljen, da živi s svojo domačo, je ostal zvest strogemu kapucinskemu slogu življenja.
Opravljal je duhovniško službo kot kaplan v župniji Esparragure (Barcelona) in od leta 1848 v župniji San Francisco de Paola v Barceloni.
Njegovo pastoralna skrb za otroke je na koncu vodila do ustanovitve kapucink Matere Božjega Pastirja, ki se ravnajo po pravilu sv. Klare Asiške in konstitucijah bl. Angele Marije Astoch (2. december). 27. maj 1850 je bila odprta prva hiša nove skupnosti pri Ripoll (Gerona), leta 1858 pa v Capellades (Barcelona), ki je postala glavna hiša novega skupnosti. Nato so se hiše odprle pri San Quirico de Besora (Barcelona, 1860), v Barceloni (1862) in Ciempozuelosu (Madrid, 1865). Danes sestre so prisotne tudi v Nikaragvi, Kostariki, Gvatemali, Kolumbiji in na Kubi. Skupnost je bila pridružena kapucinskemu redu leta 1905.
Bl. Jožefa je smrt srečala 27. februarja 1871 medtem ko vodil sv. mašo v Matere Dobrega pastirja v Barceloni.
Za blaženega ga je razglasil državni tajnik Tarcisio Bertone 25. aprila 2010 v Barceloni.
Vir