V Ahaji (v južni Grčiji), rojstni dan za nebesa blaženega Satira, mučenca, ki je šel mimo nekega malika, in ko je dihnil vanj in se pokrižal, je malik padel. Zaradi tega so ga obglavili. († ok. 257)
Vir
Satir je pretrpel mučeništvo skupaj s Kiriakom in Moscencijem. Izročilo pravi, da je Satir naredil znamenje križa, ko je šel pred idolom, in pihnil nanj, zaradi česar se je zrušil; zato so ga obglavili.
DE
Satira, rojenega v Arabiji okoli prve polovice 3. stoletja, sta med vsemi njegovimi sodobniki zaznamovala redka predanost Jezusovi veri in izjemna gorečnost pri njeni obrambi pred napadi poganov, zaradi česar je bil deležen hudega preganjanja. Vendar je veselo prenašal vse trpljenje zaradi Jezusa in z gorečim hrepenenjem pričakoval čas, ko bo počaščen, da bo za Boga in sveto vero žrtvoval svojo kri in življenje. Njegova želja se je izpolnila, ko je v spremstvu svetih tovarišev, Kiriaka in Moscencija, prišel pred malikov tempelj v Ahaji in v njem zagledal podobo, ki so ji pravkar žrtvovali. Ko ga je zajela sveta jeza zaradi sramotnega malikovanja, jo je preklel in potem ko se je označil s svetim križem, sta malik in njegov steber padla na tla. Ta dogodek je pogane razjezil in jih spravil v obup. Napadli so svete pričevalce na javnem kraju, jih z največjim nasiljem mučili in nazadnje so jih, leta 257, napol mrtve obglavili.
DE
Sveti Satir (Saturnin; latinsko Saturninus) naj bi prišel iz Arabije. Čudežno naj bi uničil malik. Ko je šel mimo njega, je nad njim naredil znamenje križa in pihnil nanj. Takoj se je zrušil in pogani, ki so ga častili, so bili besni. Zato so ga okoli leta 257 mučili z obglavljenjem. To se je morda zgodilo v Ahaji na Peloponezu v Grčiji ali v Antiohiji.
Po Hieronimovem mučeništvu sta bila skupaj z njim mučeniško umorjena svetnika Kiriakos (lat. Cyriacus) in Moscentius. V virih je popolna zmeda in nekateri pravijo, da je umrl leta 267. Njegov spominski dan v Rimskem martirologiju je 12. januar.
NOR