V Milanu (v Ligúriji), sveti Protázij, škof, ki je pri cesarju Konstanciju branil zadevo svetega Atanázija in je sedel na koncilu v Sardíki.
Vir
Views: 15
V Milanu (v Ligúriji), sveti Protázij, škof, ki je pri cesarju Konstanciju branil zadevo svetega Atanázija in je sedel na koncilu v Sardíki.
Vir
Views: 15
Na gradu Blaye [blé] (pri Bordeauxu [bordóju] v Akvitániji, danes v Franciji), sveti Róman, duhovnik.
Vir
Views: 24
V Amériji (v Umbriji), sveta Firmína, mučenka. Je zavetnica navigatorjev.
Vir
Views: 21
Atributi: tunika, plašč, križ
Imena: Krizogon, Krizogona, …
Krizogon je živel okoli leta 300 v Rimu in bil Anastazijin učitelj. Preganjalec kristjanov, cesar Dioklecijan ga je dal okoli leta 303 odpeljati v Oglej in ga tam zaradi njegove vere usmrtiti. Relikvije so pozneje prišle v Verono. Njegovo češčenje se je zelo hitro razširilo v Rimu. skoraj vedno je upodobljen kot mlad moški, včasih z brado, pogosto pa tudi kot vojak.
V njemu posvečeni cerkvi v Rimu, je na freski upodobljen v tuniki in s plaščem skupaj z Anastazijo. Včasih je prikazan tudi s križem, ali pa kako vleče nož iz nožnice.
Vir
V Ogleju (na Beneškem), spomin svetega Hrizógona, mučenca, ki se praznuje v Rimu na obletnico posvečenja cerkve, na naslov istega imena.
Vir
V prvi in najstarejši evharistični molitvi, glavnem delu svete maše, je v spomin svetnikov, ki ob božji Materi Mariji in njenem možu svetem Jožefu navaja imena vseh dvanajstih apostolov, med mučenci prve Cerkve vključen tudi današnji godovnjak sveti Krizogon, ki je bil doma iz Ogleja. To mesto je bilo v rimskih časih med največjimi v velikanskem cesarstvu. Kasneje, v zgodnjem srednjem veku, so od tam k nam prihajali glasniki Kristusove blagovesti. Dolga stoletja so bili oglejski patriarhi ne le cerkveni predstojniki velikega dela sedanje Slovenije, temveč tudi zemljiški gospodje. Spričo tega tudi oglejski svetnik Krizogon pri nas ni bil neznan. Njemu je posvečena župnijska cerkev v Hrušici, kraju na meji med Istro in Brkini.
Po legendarnem poročilu o mučeništvu svete Anastazije, mučenke iz Sirmija (današnje Sremske Mitrovice) je sv. Krizogon opisan kot ‘zelo krščanski mož’ iz Ogleja, ki naj bi to mučenko poučeval v veri. Dve leti je bil božji služabnik Krizogon vikar, potem so ga zaprli pri nekem Rufinu, ki ga je bil Krizogon spreobrnil. Ko je prišel v mesto Oglej cesar Dioklecijan, naj bi Krizogonu ponudil visoko mesto prefekta in konzula, če odpade od svoje vere. Krizogon pa tega niti slišati ni hotel. Razkačeni cesar ga je ukazal kaznovati z obglavljenjem. Njegovo telo so vrgli v jamo, pa ga je neki duhovnik našel in ga spoštljivo pokopal v Ogleju. Hieronimov martirologij omenja kot dan njegove smrti 24. november. Na škofijskem sedežu v Ogleju je bil Krizogon verjetno predhodnik škofa Teodora. Njegovo podobo najdemo v številnih starih svetiščih na severu Italije, zlasti v Raveni. Relikvije sv. Krizogona častijo tudi v stolnici v Zadru. Tega svetnika upodabljajo kot mladega viteza s ščitom, na katerem je izpisan Jezusov monogram IHS.
Vir
Views: 75
V Reimsu [rejmu] (v Galiji), trpljenje svetega Alberta Leuvenskega, škofa v Liegu [lijéžu] in mučenca, ki je bil izgnan zaradi branjenja Cerkve in je bil tam istega leta posvečen in umorjen.
Vir
Views: 14
V Vietnamu je bilo v primeri z drugimi azijskimi deželami med domačini veliko več vneme za katoliško vero. Samo tako se je mogla krščanska vera obdržati kljub številnim preganjanjem, ki so se vedno znova vnemala. Papež Janez Pavel II. je leta 1988 za svetnike razglasil hkrati 117 mučencev in Vietnama. Med njimi je bilo 8 škofov, 50 duhovnikov in 59 laikov vseh stanov in starosti. Na čelu te skupine je prav Andrej Dung-Lac, ki je umrl 21. decembra 1839.
V pokrajinah Vietnama, spomin svetih mučencev: svetega Andreja Dung Lac (Anrê Tran An Dung), duhovnika, in tovarišev. Z enim praznikom se slavi stosedemnajst mučencev, med katerimi je osem škofov, premnogi duhovniki in ogromno število kristjanov, laikov obeh spolov iz vsakega stanu in starosti, ki so vsi rajši pretrpeli izgone, ječe, trpinčenja, slednjič največja mučenja, kot, da bi pohodili križ in odpadli od krščanske vere.
Vir
Vietnam, dežela jugovzhodne Azije, znana po dolgotrajni vojni med komunisti, gospodarji severnega dela dežele, in demokrati na jugu, ki so jih podpirali Američani (vojna se je končala z zmago prvih leta 1975), ima skoraj 65 milijonov prebivalcev, od katerih je le 2,5 milijona katoličanov. Misijonsko delo tam se je pričelo v prvi polovici 17. stoletja. Po raznih predelih te velike dežele kristjanov niso prenašali in so jih na razne načine preganjali. Od leta 1625 do 1886 je v vedno novih preganjanjih kristjanov dalo življenje za krščansko vero 117 kristjanov. Med njimi je bilo 11 španskih misijonarjev dominikanskega reda, 10 francoskih lazaristov in 90 vietnamskih domačinov obojega spola, povečini družinskih mož. Njihovo mučeniško in svetniško slavo je razglasil papež Janez Pavel II. 19. junija 1988.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.
Views: 175