Vincenc Grossi, škofijski duhovnik in ustanovitelj Inštituta hčera oratorija. Živel je med letoma 1845 in 1917. Rodil se je v bližini Cremone. Njegovi starši so bili bogati v veri in človeških vrednotah. Že po prejemu prvega obhajila je mladi Vincenc izrazil željo po vstopu v semenišče. A zaradi domačih razmer je bil prisiljen nekoliko počakati. Nadaljnjih nekaj let je pomagal očetu pri delu v mlinu. Istočasno se je posvečal študiju. Vse svoje obveznosti je opravljal z odločnostjo in veseljem ter medtem čakal na »Božjo uro«. Leta 1864 je  vstopil v semenišče, pet let kasneje je prejel duhovniško posvečenje.

Po prvih pastoralnih izkušnjah je bil imenovan za župnika v Regoni in kmalu zatem v Vicobellignanu, kjer je ostal 34 let. Tam se je srečal z nevednostjo in revščino, ki sta bili značilni za kraje v Lombardiji na koncu devetnajstega stoletja. Tako si je prizadeval pomagati predvsem mladim. Sprejel jih je na svoj dom, jih izobraževal in vzgajal, da bi se zavedli svojega dostojanstva Božjih otrok. Osebno se je odločil za uboštvo in da bo življenje delil z najbolj ubogimi. Njegovo poslanstvo in duhovnost je zaznamovala povezanost s Kristusom duhovnikom in žrtvijo. Le-ta ga je naredila za moža intenzivnega apostolata in globoke molitve. Med njegovimi značilnostmi izstopata še pravovernost in zvestoba papežu.

Vincenc Grossi je pogosto pridigal tudi v sosednjih krajih, z namenom, da bi zajezil versko neznanje. V svoji župniji pa si je prav tako zavzeto prizadeval na ekumenskem področju, ko je v odnosu do vseh, tudi protestantske skupnosti, vedno kazal spoštovanje, odkritost in ljubezen.

Navsezadnje je novi svetnik osnoval še temelje Inštituta hčera oratorija, k čemur ga je privedlo srečanje z velikim materialnim in moralnim uboštvom med mladimi dekleti, kar ga je močno pretreslo.

Za blaženega je bil Vincenc Grossi razglašen leta 1975.
Vir
Pri Cremoni [kremóni] (v Italiji), sveti Vincéncij Grossi, duhovnik, ki se je posvečeval župnijski službi in ustanovil Inštitut hčera od oratorija.
Vir

Views: 18