sveti Janez Duklanski – redovnik

Janez DuklanskiŽivljenjepisci poročajo, da so Janeza zaradi zglednega življenja in želje po duhovništvu še zelo mladega sprejeli k frančiškanom – konventualcem. Vseskozi sta ga odlikovali preprostost in ponižnost. Po študiju je bil posvečen v duhovnika. Kmalu se je, zlasti v njegovih pridigah in nastopih v javnosti, pokazala njegova modrost, velika ljubezen do Kristusa in duš. Bil je odličen govornik, stvari, ki jih je povedal, je vedno temeljito premislil ter iznajdljivo in z občutkom za izražanje podal naprej. Bil je ekumensko odprt, saj je v njegovem domačem kraju živelo precej Judov; z rahločutnim spoštovanjem ter plemenitim čutom je nastopal spravljivo. Predstojniki so ga zato vedno postavljali na odgovorna mesta in kočljive položaje. Bil je predstojnik v samostanih v mestu Krosno in Lvovu, pa tudi predstojnik oz. kustos velike province, kjer so mu njegove izkušnje z drugače verujočimi prišle še kako prav. Prizadeval si je in vesel je bil obnovitve redovnih pravil, saj je velikokrat z žalostjo ugotavljal površnost in zunanjost pri izpolnjevanju pravil, manjkala pa je tudi prava duhovna globina. Prav zaradi tega je tudi prestopil k reformiranim bratom in si tam še bolj prizadeval za osebno popolnost in za spreobračanje grešnikov. Slovel je s svojimi navdušujočimi pridigami, ki jih je skrbno pripravljal, tudi potem ko je oslepel. Naslanjal se je na spise raznih cerkvenih učiteljev, ki so mu jih pozneje prebirali sobratje. Večino časa je preživel v spovednici, saj se je k njemu zatekalo ogromno ljudi. Tako preprosti kakor ljudje z visokih položajev so pri njem iskali nasvet. Z veliko potrpežljivostjo je sprejemal svoje telesno pešanje in neprestane nadležne bolezni. Hude bolečine je prenašal s Frančiškovo vedrostjo in jih imel za božje poslanke, ki mu naznanjajo, naj v tem sprejme delež Kristusovega trpljenja. Češčenje, ki so mu ga izkazovali še za življenja, se je po smrti še stopnjevalo.

Ime: Poznamo veliko oblik tega imena, vse pa izhajajo iz hebrejskega imena Jehohanan, ki pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«.
Rodil se je leta 1414 v Dukli v Karpatih na Poljskem, umrl pa 29. septembra 1484 v Lvovu, v današnji Ukrajini.
Družina: O njegovi družini in poreklu ni nič znanega.
Zavetnik: Litve in Poljske; velja za priprošnjika v duhovnih stiskah.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot frančiškana oz. puščavnika v redovni obleki.
Beatifikacija: Papež Klemen ga je 23. januarja 1733 imenoval za blaženega, papež Janez Pavel II. pa ga je 10. junija 1997 razglasil za svetnika.
Goduje: 29. septembra, ponekod pa zaradi praznika nadangelov 3. oktobra.
Vir

V Lvóvu (na Poljskem), sveti Janez iz Dukle, duhovnik iz Reda manjših bratov, ki je živel skrito in asketsko življenje po navadah Observantov. Z gorečim navdušenjem in skrbno je deloval za pastoralno duš in pospeševal edinost kristjanov.
Vir

Views: 17

blaženi Dario Hernandez – duhovnik, redovnik in mučenec

Dario HernandezMučenec v španski državljanski vojni
Darío Hernández (1880-1936) je eden od 11 jezuitov, ki so bili ubiti v Gandía in Valencia v Španij med 19. avgustom in 29. decembrom leta 1936 v začetku državljanske vojne. Ker je bila Družba Jezusa takrat že štiri leta v Španiji razpuščena (prepovedana), niso živeli skupaj. Njihovo apostolsko delo je bili v veliki večini zelo omejeno, a so kljub delovali vse do izbruha državljanske vojne. Pater Darío je filozofijo in teologijo študiral v Tortosi in bil leta 1912 posvečen v duhovnika. V jezuitskem kolegiju v Saragossi je poučeval retoriko in deloval v župnijah v Valencii in Barceloni. Leta 1928 je bil imenovan za rektorja v najpomembnejši jezuitski hiši v Valencii. Ko se je začela vojna mu je uspelo, da je hodil po mestu s ponarejeno izkaznico. Pogosto je menjaval svoje stanovanje, a so ga sredi septembra aretirali in konec meseca tudi usmrtili.
Vir

V vasi Picadero [pikadéro] de Paterna (v pokrajini Valenciji, ravno tako na Španskem), blaženi Daríj Hernández Morató [ernándes morató], duhovnik iz Družbe Jezusove in mučenec, ki je v istem preganjanju vrnil dušo Bogu.
Vir

Views: 18

sveti Mavricij iz Carnoeta – opat

– V Bretánji, sveti Mavrícij, najprej opat cistercijanskega samostana Langonnet [langoné], nato opat od njega ustanovljenega samostana Carnoët [karnoé], kjer se je spočil znamenit po slavni svetosti.
– V kvinberški škofiji (v Bretánji), smrt svetega Mavrícija, cistercijanskega opata, ki je slovel po mnogih znamenjih svetosti in slave v nebesih. († 29. september 1191)
Vir

Views: 6

sveti Renato (Rene) Goupil – zdravnik, redovnik in mučenec

Renato GoupilMučenec v severni Ameriki
Renato (René) Goupil (1608-1642) je bil zdravnik in kirurg. Zaradi slabega zdravja je zapustil redovni noviciat, vendar je bil sprejet nazaj v Družbo, tik preden je pretrpel mučeniško smrt v Kanadi.
Po rodu je bil iz Angers-a v Franciji. Službi Bogu se je povsem posvetil tudi potem, ko je zaradi bolezni ni mogel izvrševati v Družbi Jezusovi. Končal je izobrazbo za kirurga, se kot laični sodelavec pridružil jezuitom misijonarjem in z njimi odšel v Kanado. Z jezuiti je prišel v Quebec, kjer je v juliju leta 1642 dobil nalogo, da spremlja jezuita Isaaca Joguesa, ki je odhajal nazaj k Huronom. Odpravo v kanujih so v zasedi pričakali in zajeli Irokezi. V ujetništvu je bil Goupil mučen in pretepan. Znamenje križa, ki ga naredil nad otrokom, je razjezilo enega izmed veljakov. S sekiro je ubil ujetnika.
Goupil je bil prvi izmed osmih jezuitskih mučencev v severni Ameriki. Ob smrti je bil star 35 let. Za zavetnika ga imajo zdravniki anestezisti.
Vir

V vasi Ossernenon (na kanadskem ozemlju), trpljenje svetega Renáta Goupil, mučenca, ki je bil kot zdravnik in sodelavec svetega Izaka Jogues od nekega pogana ubit s sekiro.
Vir

Views: 227