Radulf je izviral iz alemanškega visokega plemstva in je bil vzgojen v samostanu na Bodenskem jezeru na otoku Reichenau. Bil je dvorni kaplan pri Pipinu, sinu Karla I. »Velikega« in kralju Italije. Leta 799 je Radulf postal škof v Veroni. Leta 826 je v svoji alemanški domovini ob Bodenskem jezeru ustanovil samostansko celico, iz katere je pozneje zrasel kraj Radolfzell, po njem poimenovan. Leta 830 je prinesel relikvije Marka in Sinezija iz Rima v samostan na Reichenau, v svoj samostan v Radolfzellu pa relikvije svojega predhodnika Zena ter mučencev Sinezija in Teopompa. Leta 840 je odstopil s škofovske službe in zadnja leta preživel v svojem samostanu.
Radulfa so pokopali v njegovem samostanu, njegov sarkofag pa se danes nahaja v stolnici v Radolfzellu.
Okoli leta 930 je nastala legenda o prenosu Markovih relikvij na Reichenau; vsebuje tudi pripoved o ustanovitvi samostana Radolfzell.
Kanonizacija: Radulf je bil leta 1300 razglašen za svetnika.
DE

»To je bil izredno lep kraj, dve milji oddaljen od samostana Reichenau, na drugi strani jezera proti severozahodu, poseljen z ribiškimi kočami, sicer pa za nobeno obdelavo primeren. Ta kraj je začel Ratoldus dajati urediti, ga pozidati s hišami in s cerkvijo v čast Bogu ter te celice poimenovati po svojem imenu, kakor je to še danes. Ko ga je nato okrasil še z raznovrstnim okrasjem in vse dovršil po svoji srčni želji, se je vrnil nazaj na svoj škofovski sedež v Veroni.«
S temi besedami opisuje neznani reichenavski kronist ustanovitev »Cella Ratoldi« na severozahodnem koncu Spodnjega jezera na zemljišču samostana Reichenau. To se je zgodilo okoli leta 826. Ko se je, postaravši se v službi cesarstva in Cerkve, leta 840 odpovedal svoji veronski škofiji, se je Radolf dokončno vrnil na blagoslovljene obale Bodenskega jezera, da bi tu preživel svoj življenjski večer. Sedem let pozneje je umrl v celici, ki jo je ustanovil in ki je bila po njem poimenovana.
Že leta 830 je škof Radolf skupaj z za Reichenau namenjenimi Markovimi relikvijami prinesel kosti maloazijskih krvnih prič Theoponta in Sinezija iz Zgornje Italije na Bodensko jezero in jih položil v svojo božjo hišo v Radolfzellu. Pozneje je prišel v Radolfovo celico na Bodenskem jezeru še del glave tretjega svetnika, veronskega škofa Zena.
DE

Radolfzell ob Bodenskem jezeru se ozira na več kot 1200‑letno zgodovino, ki se je začela z njegovo ustanovitvijo leta 826. Mesto je ustanovil škof Radolt iz Verone, katerega ime se še danes odraža v imenu mesta. Začetki naselbine so ležali na griču na severnem bregu Zellerseeja, na katerem so že stale preproste ribiške koče. Škof Radolt je tam dal postaviti cerkev in več zgradb ter s svojo »Ratoldescella« položil temelj za poznejše mesto.
Kmalu se je Radolfzell razvil v pomemben kraj ob jezeru. Prebivalstvo je stalno naraščalo in kraj je pridobival na pomenu. Posebej izstopa zgodnji razvoj Radolfzella v znano romarsko središče. To je bilo predvsem zasluga prenosa relikvij, ki ga je opravil škof Radolt, ko je dal v Radolfzell prinesti kosti svetnikov Teoponta in Sinezija. Pozneje se je pridružil še sveti Zenon. Iz tega se je razvilo praznovanje Hausherrenfest, ki je še danes največji praznik v mestu.
DE

Views: 0