blaženi Vincencij de Besalú – duhovnik, redovnik in mučenec

Španija je 21. novembra 2015 dobila nove blažene. To so Frederic iz Berge in njegovih 25 tovarišev, ki so umrli kot mučenci. Gre za skupino duhovnikov, klerikov in bratov iz reda kapucinov.
Med njimi je tudi duhovnik Vincenç de Besalú (Julià Gebrat Marcé).
Današnjo beatifikacijo v katedrali v Barceloni je vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov. O novih blaženih je kardinal povedal več tudi za Radio Vatikan.

Na tisoče nedolžnih žrtev
V skupini 26 mučencev je 15 duhovnikov, 6 klerikov in 5 laičnih bratov. Vsi so bili ubiti med verskim preganjanjem v obdobju 1936-1937, ko je po besedah kardinala Amata Cerkev v Španiji postala »tragično polje smrti«. Umrlo je na tisoče nedolžnih žrtev.

Kako je prišlo do mučeništva?
»Tudi kapucinski red, katerega edini namen je bil pomagati vernikom z večnim evangeljskim in frančiškanskim sporočilom ‘mir in dobro’, je plačal visok krvni davek. In sicer z ubojem mnogih redovnikov ter, v našem primeru, z mučeništvom Frederica iz Berge in njegovih 25 sobratov, duhovnikov in laikov, predanih molitvi, študiju, pridiganju in dobroti do najbolj ubogih.« Po izbruhu revolucije konec julija 1936 so bili kapucini izgnani iz svojih samostanov. Ti so bili izropani in požgani. Redovniki so se zatekli k sorodnikom, prijateljem ali znancem. Zavedali so se svoje mučeniške usode in so »sestro smrt« sprejeli z isto vedrino in veseljem kot sv. Frančišek, katerega besede so bile: »Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri telesni smrti.«

V skupini danes razglašenih 26 blaženih je bilo več navdušenih mladih, polnih apostolskih sanj o prihodnosti. Kardinal Amato je omenil brata Jordija, veselega devetnajstletnika, odprtega za življenje, ki je rad risal. Tudi brat Pacià Maria je bil star komaj devetnajst let. Zaobljube je izpovedal marca 1936. V prvih mesecih preganjanja je pogumno obiskoval bolnike in vse, ki so bili v nevarnosti, ter jim prinašal obhajilo. Prihranjeno pa ni bilo niti najmlajšemu med njimi, osemnajstletnemu bratu Lluísu, ki se je skril pri sorodnikih in je bil ubit na vaškem pokopališču.

Odgovor na preganjanje: gledati Križanega
Njihova razglasitev za blažene vse nas danes spominja, da je surovost v odnosu do kristjanov še sedaj živa. Sodeč po poročilu organizacije Pomoč Cerkvi, ki trpi, ki je bilo objavljeno pred enim mesecem, so kristjani najbolj preganjana verska skupina na svetu. Kardinal Amato je poudaril, da moramo na to odgovoriti tako, da gledamo Križanega: »Gospod je svojim rabljem odpustil, Cerkev odpušča svojim sovražnikom, španski mučenci so umrli v odpuščanju.« Tudi mi smo poklicani odpustiti.

Srce Jezusovega evangelija
Blaženi kapucini so dobro poznali Jezusov nauk: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.« (Mt 16,24-35). To sporočilo je po kardinalovih besedah »srce Jezusovega evangelija«. Cerkev slavi mučeništvo svojih otrok v zavesti, da je Gospod imenoval blažene tiste, ki trpijo preganjanje in so ubiti zaradi njegovega imena. Na preteklo in sedanje zlo smo danes vsi poklicani »odgovarjati s plemenitostjo dobrega, odpuščanja, usmiljenja, sprave«. »Mučenci kapucini nas vabijo, da ne bi gojili ne mržnje ne sovraštva, ampak, da bi molili, ali še bolje, da bi ljubili.«

Po zgledu vstalega Križanega so kristjani »ljudje neomejene velikodušnosti, neskončne plemenitosti in usmiljenja brez razlikovanja med osebami«. Le tako so lahko »popolni in resnični« otroci nebeškega Očeta, ki daje »svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim« (Mt 5,45). Na ta način kristjani pomagajo človeštvu, da se ubrani strupenega dima sovraštva, razdeljenosti in maščevanja. In zato, kakor je sklenil kardinal Angelo Amato, so kristjani danes »bolj kot kdajkoli prej nepogrešljivi za spravljeno in bratsko človeštvo«.

Vir

Views: 9

blaženi Protazij Bourdon iz Seeza – redovnik, duhovnik in mučenec

Blaženi francoski mučenciNa isti zloglasni ladji “Deux Associés – dva zaveznika”, kakor je umrl p. Janez – Alojzij, se je nahajal tudi p. Protazij Bourdon. Rodil se je 3. aprila 1747 v dobro stoječi družini. Oče je bil kolar. Dobra krščanska vzgoja ga je kot dvajsetletnega privedla med kapucine v Bayeux. Leta 1775 je bil posvečen v duhovnika. Služboval je v raznih samostanih. Bil je zelo spoštovan zaradi svojega obširnega znanja. Leta 1789 je bil provincialov tajnik in gvardijan v Sotteville blizu Rouena.

Ob koncu avgusta 1791 so revolucionarji naredili preiskavo samostana. Zahtevali so prisego na ustavo. Vsa samostanska družina je to odklonila, zato je bila 26. avgusta 1791 izgnana iz samostana in postavljena na cesto.

P.Protazij je hotel uiti pregnanstvu in se je skrivaj nastanil pri nekem gospodu. Redno je tudi skrivaj maševal. Ni čudno, da so p. Protazija odkrili zaradi njegove verske vztrajnosti in so ga 10. aprila 1793 prijeli in zaslišali. Listina o tem zaslišanju je še ohranjena. P. Protazij je izpovedal, da zavrača prisego, da hoče še naprej živeti redovno življenje in da ne bo za nobeno ceno izdal drugih oseb. Pri hišni preiskavi so našli neka pisma in knjige, zaradi katerih so ga zaprli v bivše semenišče, ki je tedaj služilo za zapor. Po razsodbi 10. januarja 1794 pa je bil obsojen na izgon v francosko Gvajano, zato ker je maševal in hranil sumljivo literaturo.

Dne 9. marca 1794 so ga odpeljali iz Rouena v Rochefort, kamor je prišel 12. aprila. Pri osebni preiskavi so mu vzeli uro in neko škatlo (verjetno evharistično kustodijo) in 1303 franke. Vkrcali so ga na omenjeno ladjo, kjer je doživljal usodo drugih zapornikov.

Po štirih mesecih tega groznega življenja na ladji je p.Protazij ponoči med 23. na 24. avgustom 1794 umrl zaradi nalezljive bolezni, verjetno tifusa. Star je bil 47 let.

Nekdo, ki ga je preživel, je dal pozneje o njem tole izjavo: “P. Protazij je bil zelo zaslužen redovnik. Lahko bi poveličeval njegove iniciative v prid odpeljanih bratov, kot tudi njegove fizične in moralne sposobnosti, zlasti še njegovo trdnost v veri, razsodnost, uravnovešenost, urejenost in vse druge krščanske in redovne kreposti.”

Vir

Pri sidrih daleč na morju pred Rochefortom [rošfórom] pri obali Francije, blaženi Janez (Protásij) Bourdon [burdó], duhovnik in mučenec iz kapucinskega reda, ki je v času francoske revolucije skupaj z več drugimi duhovniki padel v ujetništvo, prinašal sojetnikom tolažbo, dokler ga ni uničila okužba.
Vir

Views: 7

blaženi Ramon Grimaltos – redovni brat in mučenec

Ramon GrimaltosMučenec v španski državljanski vojni
Ramón (Rajmond) Grimaltos  Manllor (1861-1936) je eden od 11 jezuitov, ki so bili ubiti v Gandía in Valencia v Španij med 19. avgustom in 29. decembrom leta 1936 v začetku državljanske vojne. Ker je bila Družba Jezusa takrat že štiri leta v Španiji razpuščena (prepovedana), niso živeli skupaj. Njihovo apostolsko delo je bili v veliki večini zelo omejeno, a so kljub delovali vse do izbruha državljanske vojne.
Brat Ramón je vstopil v Družbo pri 29 letih in delal kot vrtnar. V Gandía je prišel leta 1917. usmrtil so ga skupaj s patrom Carbonell-om ponoči 23. avgusta. Med usmrtitvijo je na kolenih molil.
Vir

V kraju Tavernes de Valldigna [valdígna] (v pokrajini Valenciji na Španskem), blaženi mučenci: Konstantin Carbonell Sempere [karbonél sempére], duhovnik, Peter Gelabert Amer in Rajmúnd Grimaltós Monllor [monljór], redovnika iz Družbe Jezusove, ki so v času preganjanja proti veri pretrpeli mučeništvo.
Vir

Views: 5

blaženi Costantino Carbonell – duhovnik, redovnik in mučenec

Constantino CarbonellMučenec v španski državljanski vojni
Costantino Carbonell (1866-1936) je eden od 11 jezuitov, ki so bili ubiti v Španski državljanski vojni leta 1936. Španska revolucijska vlada je sicer jezuite prepovedala že leta 1932, a nekateri niso hoteli oditi v ekzil.
11 jih je bilo ubitih med 19. avgustom in 29. decembrom 1936. Costantino je bil v Alicante jezuitski predstojnik, delal pa je tudi v več jezuitskih skupnostih kot minister (oskrbnik). 19. avgusta so komunisti jezuitskemu patru Sitjar-u dejali, da ga spustijo na prostost, v resnici pa so ga odvedli na cesto izven mesta in ga tam okrog treh ponoči ustrelili. Štiri dni zatem so na podoben način ustrelili še tri druge, ki so sicer živeli v hišnem zaporu in so celo lahko sprejemali obiske. Odvedli so jih izven mesta v nasad oliv, blizu ceste v Valencio in jih tam ustrelili.
Vir

V kraju Tavernes de Valldigna [valdígna] (v pokrajini Valenciji na Španskem), blaženi mučenci: Konstantin Carbonell Sempere [karbonél sempére], duhovnik, Peter Gelabert Amer in Rajmúnd Grimaltós Monllor [monljór], redovnika iz Družbe Jezusove, ki so v času preganjanja proti veri pretrpeli mučeništvo.
Vir

Views: 4