sveta Kristina iz Bolsena – mučenka

sveta Kristina iz Bolsena - mučenkaZavetnica lokostrelcev, mlinarjev in pomorščakov ter mesta Bolsena
Atributi: nož, klešče, strelski lok, mlinski kamen, puščice, kače,
Imena: Kristina, Krista, Kris, Kristi, Kristijana, Krsta, Krstana, Krstina, Krstinka, Tia
Ime Kristina je po Evropi razširjeno od Sicilije do skandinavskih držav. Njeno češčenje se je razširilo tudi po naših krajih. Zato ime Kristina pri nas ni neznano.
Zgodovinskih podatkov o njenem življenju pa je malo. Njeni posmrtni ostanki naj bi počivali v njej posvečeni cerkvi v mestu Bolsena (severozahodno od Rima). Mučena je bila verjetno za časa cesarja Dioklecijana okoli leta 304. Njeno mučeništvo je upodobil znani slikar Paolo Veronese na šestih slikah, ki jih je mogoče videti v beneški Akademiji. Poročila pripovedujejo, da so jo strahotno mučili. Nekateri življenjepisci pa jo enačijo z »veliko mučenko« iz Tira v Feniciji, o kateri nam poroča neka srednjeveška legenda. Latinska Passio je bila verjetno narejena po grški predlogi.
Vsebina te legende je naslednja. Oče je zelo mlado hčerko Kristino zaprl v ječo skupaj z dvanajstimi deklami, da bi jo odvrnil od krščanske vere. Lepo dekle so namreč hoteli zasnubiti prenekateri mladeniči. Kristina pa je bila že kristjanka. Ko so jo silili, da bi darovala poganskim bogovom, se je na vso moč uprla. Dekle je nikakor niso mogle pregovoriti, da bi popustila. Nasprotno. Kristina je celo razbila malike. To je očeta tako razjezilo, da jo je dal na različne načine mučiti. Toda Bog je uslišal njeno molitev in poslal angela, da jo je okrepčal.
Skoraj ne moremo razumeti očetove krutosti. Ko je Kristina ostala trdna v veri, je ukazal, naj ji privežejo kamen za vrat in jo vržejo v morje. Spet so jo rešili angeli. Oče je kmalu umrl, toda pogansko sodišče je nadaljevalo mučenje. Bičali so jo, vrgli v ognjeno peč, izpostavili pikom strupenih kač, odrezali so ji prsi in jezik. Končno je umrla pod streli ostrih puščic.
Njeno mučeništvo so spremljali različni čudežni dogodki: ogenj, v katerega so jo vrgli, ji ni škodoval; strupene kače je niso hotele pikati. Ko je to videlo pogansko ljudstvo, so se prenekateri od njih spreobrnili.
Svetnica je zavetnica mesta Bolsena in tam ji 24. julija izkazujejo velike časti. Upodabljajo jo z orožjem, s katerim so jo mučili: z nožem, kleščami, s strelskim lokom, mlinskim kamnom, puščicami, s kačami, ki jih drži v rokah ali se ovijajo okrog nje, pa tudi z ladjo, s katere so jo vrgli v morje. Goduje 24. julija.
Vir

V Bolseni (v Láciju), sveta Kristína, devica in mučenka. Pod dvema sodnikoma je stanovitno prenašala muke. Pod njunim naslednikom pa je dokončala tek mučeništva, ko so ji odrezali jezik in prebodli s puščicami.
Vir

Views: 504

sveti Charbel (Šarbel) Makluf – duhovnik in puščavnik

Šarbel Makluf

Sveti Charbel (Šarbel)  Makluf se je rodil leta 1828 v maronitski vasi Bega-Kafra ob vznožju Libanonskega Gorja, pri krstu pa je dobil ime Jožef. Ko je še kot deček pasel čredo, je srečal redovnika, ki mu je v pogovoru namenil skoraj preroške besede:” Ko se bo Kristusov mir enkrat naselil v tebi, tedaj boš drugim prinašal mir, jih ozdravljal njihovih življenjskih strahov in njihovih dvomov. Moč goreče molitve je tisočkrat močnejša od vseh človeških zdravil, od vsake zemeljske moči.”
Nedolgo zatem je mladi Jožef zapustil družinsko hišo in leta 1851 odšel v samostan Annaya. Dobil je redovno ime Šarbel in začel s strogim asketskim življenjem. Opravljal je težka fizična dela in se hranil s prepečenim kruhom in najslabšimi plodovi vrta, čeprav je še za to vedno prosil za dovoljenje. Mir in sreča sta dnevno rasla v njegovi duši. Po teološkem študiju je bil leta 1856 posvečen v duhovnika. Živel je prežet z globoko molitvijo, premišljevanjem nebeških stvarnosti in izpolnjevanjem pravil svetega reda. Vse bolj se je umikal svetu, da bi čas preživljal v kontemplaciji, leta 1872 pa se mu je izpolnila tudi želja, da vstopi v kandidaturo za puščavnika. Ko je leta 1875 dobil dovoljenje, se je dokončno naselil v zapuščeni in napol porušeni kolibi, ki je ostala nema priča njegovih gorečih vzklikov Bogu in neprestanih mrtvičenj.
Posebno je častil Mati Božjo in v kapelici dnevno daroval sveto mašo. Celo njegovo življenje je bila evharistija, kar pomeni daritev, pa je tudi svet zapustil na božični večer leta 1898 prav v času daritve svete maše. Okoli njegovega groba je 45 dni in noči brlela svetloba, njegovo telo pa je ostalo nestrohnjeno do današnjih dni. Na grobu je bilo zaznati poseben vonj. Samo v prvih treh mesecih po njegovi smrti je bilo zabeleženo 350 ozdravljenj na njegovo priprošnjo, zaradi česar ga je že v času življenja, še bolj pa po smrti spremljal sloves čudodelnika. Leta 1965 ga je papež Pavel VI. razglasil za blaženega, leta 1977 pa za svetnika.
Vir

Sveti Šarbel (Jožef) Makhlúf, duhovnik iz Reda libanonskih maronitov, ki se je vnet za samoto in višjo popolnost umaknil iz samostana Annaya v Libanonu v puščavo, kjer je v največji življenjski strogosti, molitvah in prošnjah služil Bogu ponoči in podnevi. Štiriindvajsetega decembra se je spočil v Gospodu.
Vir

Views: 1131

sveti Krištof – mučenec

sv. KrištofZavetnik čolnarjev, splavarjev, romarjev, voznikov in pilotov; priprošnjik v stiski in zoper naglo smrt
Atributi: Jezušček, palica
Imena: Krištof, Kristo, Chris, Kristjan
Grško ime Hristoforos pomeni Kristonosec. Častimo ga kot mučenca. Zgodovinsko pa sta izpričana samo njegovo ime in mučeništvo (verjetno za cesarja Dioklecijana). Krištof je eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili. Častijo ga na Vzhodu in na Zahodu.
Ob njegovem imenu se je spletlo veliko legend, tudi njegova izredna postava je zrasla iz legende. Ljudje so imeli v moč svetnikove priprošnje veliko zaupanje. Bil je priprošnjik zoper naglo smrt. Prepričani so bili, da zadostuje samo, če pogledaš zjutraj na svetnikovo podobo, pa tisti dan ne boš umrl nagle smrti. Iz te vere so tudi pri nas marsikje vaščani naročali njegovo sliko v nadnaravni velikosti na zunanji strani farne ali podružnične cerkve, kjer so ga lahko videli tako rekoč iz vsake hiše kar skozi okno. Nekdanja pokopališka cerkev v Ljubljani je bila posvečena sv. Krištofu. V srednjem veku so bile zelo razširjene bratovščine sv. Krištofa zoper preklinjanje in pijančevanje. Taka bratovščina je bila ustanovljena tudi pri nas leta 1517 in je imela še v Valvazorjevih časih dosti članov.
Svetnika upodabljajo z velikim drevesom v roki. Po legendi je namreč ozelenela njegova palica in zrasla v drevo, ko jo je zasadil v tla.
Simbolično to pomeni rast evangelija, ki ga je oznanjal na otoku Samosu, kjer je tudi umrl mučeniške smrti. Pri nas so ga največkrat upodabljali kot velikana, ki na rami nosi božje Dete čez reko. Ko ga je nekoč nesel čez deročo vodo, je čutil, da postaja čedalje težje in ga je komaj prinesel na drugi breg. Krištof je nejevoljen dejal: »Težak si mi, kot bi nosil cel svet.« Bil je Kristus, ki mu je odgovoril: »Ne nosiš samo sveta, marveč tudi tistega, ki je svet ustvaril.« Nato je velikana potlačil pod vodo, ga tako krstil in mu dal ime Krištof.
Svetnika časte kot zavetnika proti nagli in neprevideni smrti. Legenda je dala pobudo, da so ga izbrali za zavetnika čolnarji in splavarji, nosači in vozniki, romarji in popotniki; v današnjem času pa avtomobilisti in piloti.
Sveti Krištof, mučenec, goduje 24. julija.
Vir

V Líkiji (v današnji Turčiji), sveti Krištof, mučenec, ki so ga mučili z ognjem, puščicami in ga nazadnje obglavili.
Vir

Na Slovenskem imamo precej cerkva, župnijskih in podružničnih, ki imajo na daleč vidni zunanji steni sliko svetega Krištofa. Današnji godovnjak je bil namreč velik priprošnjik zoper naglo smrt. V vernem človeku se je utrdilo zaupanje, da je zadosti, če navsezgodaj zjutraj pogledaš svetnikovo podobo, pa tisti dan ne umreš nagle smrti. Zato so naročali tako velike slike na cerkvah, da so ga lahko videli takorekoč iz vsake hiše in kar skozi okno!
Svetega Krištofa Cerkev časti kot mučenca. Njegovo ime Hristoforos v našem jeziku pomeni Kristonosec. Oseba današnjega svetnika, ki mu vemo samo ime, in njegova mučeniška smrt (verjetno okoli leta 250 za časa cesarja Decija) sta zgodovinski.
Že zgodaj so ga začeli častiti tako na Vzhodu kot na Zahodu. Ko se je njegovo češčenje v dobi prvih epidemij kuge v 13. stoletju silno razraslo, je ob tem skromnem zgodovinskem jedru nastalo veliko legendarnih okraskov.
Po teh virih naj bi bil Krištof doma iz kanaanske dežele, iz severnega predela Palestine. Starši so bili pogani in tak je bil tudi sin, ki mu legende dajejo ime Reprob, po naše Zavrženec. Po telesu je bil velikan in v svojem ponosu je sklenil, da bo služil samo najvišjemu gospodu. Zmenil se je z mogočnim kraljem in bil pri njem v službi dotlej, ko je videl, da se kralj boji hudiča. Pustil je kralja in šel služit hudiču. Nekoč sta Krištof in hudič šla skozi gozd ter prišla do križa. Hudič se je začel tresti od strahu in velikan je spoznal, da je Križani močnejši kot hudič, zato je sklenil, da mu bo služil z vsem srcem. Dal se je krstiti in pri krstu je dobil ime Krištof.
V dvanajstem stoletju pa je nastala legenda, da se je Krištof po naročilu pobožnega puščavnika nastanil ob deroči reki in čez njo na splavu prevažal in na ramah prenašal potnike. Nekoč ga je klicalo neko dete, naj ga prenese. Velikan ga je vzel na ramena in dete je postajalo vedno težje. Kot da bi nosil ves svet! »Še več kot ves svet nosiš, Krištof,« se je oglasilo dete. »Nosiš tistega, ki je ustvaril nebo in zemljo. Jaz sem Jezus Kristus. Zasadi svojo palico v zemljo in ozelenela bo. Po tem boš spoznal, da si res nosil mene.« Povod za to legendo je njegovo ime Krištof Kristonosec. To legendo prikazujejo svetnikove upodobitve. Legenda je dala tudi pobudo, da so si sv. Krištofa izbrali za svojega zavetnika čolnarji in splavarji, nosači in vozniki pa tudi romarji in drugi popotniki. V novejšem času je postal zavetnik avtomobilistov in v marsikaterem avtomobilu najdemo pritrjeno plaketo z njegovo podobo.
Na Krištofovo nedeljo, tisto, ki je najbližja godu sv. Krištofa, je pri nas od leta 1987 darovanje za vozila, namenjeno misijonarjem. Pobudo za to je dala organizacija MIVA, akcija pa poteka pri nas pod geslom »Za vsak srečno prevožen kilometer en stotin«.
Vir

Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Views: 1544