sveti Morand iz Altkircha – duhovnik in menih

sveti Morand iz Altkircha - duhovnik in menihV vasi Altkirch (v pokrajini Basileja, v današnji Švici), sveti Moránd, menih, ki je bil rojen v Renániji. Že kot duhovnik je potoval v Kompostelo. Ko se je od tam vrnil, je postal menih v Cluny-ju [kliniju], ter ustanovil samostan, kjer je dokončal tek delavnega življenja.
Vir

Views: 1

sveti Izak iz Kordobe – menih in mučenec

V Cordobi [kórdovi] (v pokrajini Andalúzija, v Španiji), sveti Izak, mučenec, ki je kot menih, pod oblastjo Mavrov, šel iz Tabanskega samostana, ne iz človeškega, ampak iz božjega namena, k sodniku na sodišče, da bi tam razpravljal o pravi veri. Tam pa je bil obsojen na obglavljenje.
Vir

Views: 32

blaženi Lifard iz Himmeroda – konverz

V Himmerodu, spomin blaženega Lífarda, konverza, ki je zapustil svet in dosegel čistost srca, svetost življenja in slavo čudežev. Rodil se je v ugledni družini v Kölnu, v samostanu pa je bil svinjski pastir.
Vir

Views: 0

sveti Kon (Conus) iz Teggiana – menih

sveti Kon (Conus) iz Teggiana - menihV samostanu Svete Marije di Cadossa [kadósa] (v Lukániji), sveti Con (tudi Conus), menih, ki je, po meniških pravilih in nedolžnem življenju izpopolnjen, pod božjim varstvom v kratkem času dospel do vrha popolnosti.
Vir

Views: 1

blaženi Kizito iz Ugande – paž in mučenec

Leta 1879 so katoliški misijonarji prišli v afriško Bugando, današnjo Ugando. V kratkem so pritegnili pozornost tudi tistih moških in fantov, ki so služili ob prestolu kralja Mwanga. Fantje so bili kraljevi paži, ki so zanj hodili po opravkih. Toda kralj je od njih pričakoval tudi spolne usluge. Ko so sprejeli krščansko vero, so se znašli v nevarnosti.
Najmlajši izmed katehumenov na kraljevem dvoru, štirinajstletni Kizito, je iskal najbolj domiselne načine, da bi se izognil kraljevim spolnim zahtevam. Kralj s tem ni bil zadovoljen. Maja leta 1886 se je Mwanga nanje močno razsrdil. Paže je dal ujeti in jih obsodil na smrt. Karel Lwanga, prvi, ki je sprejel Kristusa, je na hitro krstil najmlajše katehumene, med njimi tudi Kizita. Naslednjega dne so jih odvedli na kraj izvršitve kazni. Kizita in njegove prijatelje so zvezali za vrat in jih v vrsti peljali skozi pragozd. Zvezani v živo človeško verigo so po poti drug drugemu posredovali molitve in resnice vere. Ko so prispeli na cilj, so jih zaprli v slamnate barake. Medtem ko so rablji zunaj pripravljali trske za vžig, so v barakah zaporniki pripravljali svoja srca na srečanje z Bogom. Po enem tednu so mladeniče pripeljali ven, jih zavili v snope slonove trave in privezali na pokončne kole, da so bili videti kot žive človeške bakle. Tudi potem, ko so jih zajeli ognjeni plameni, so nadaljevali z molitvijo. Takrat se je zaslišal Kizitov jasen glas: »Na svidenje, prijatelji, smo na pravi poti!«
Vir

Views: 0