blaženi Štefan Wyszyński – škof in kardinal

Stefan Wyszyński se je rodil 3. avgusta 1901 v Zuzeli na Poljskem in umrl 28. maja 1981 v Varšavi. Bil je nadškof metropolit Gniezna in Varšave. Kot predsednik je vodil Poljsko škofovsko konferenco v najtežjem času v zgodovini Cerkve in naroda na Poljskem, od 1948 do 1981, ko si je komunistična oblast na vso moč prizadevala uničiti Cerkev in vero ter vzpostaviti ateistično družbo.
Wyszyński je z namenom, da ohrani minimalno pastoralno svobodo Cerkve, leta 1950 s stalinistično oblastjo podpisal sporazum, s katerim je upočasnil odločilen napad na Cerkev. Zaradi tega je bil zaprt na tri leta samice. Po izpustitvi je pripravil devet letni duhovni program priprave na obhajanje 1000-letnice krsta Poljske, leta 1966. Njegov cilj je bil okrepiti vero ljudi in ponovno vzpostaviti krščansko moralo. Na ta način je želel ohraniti identiteto naroda in njegovo notranjo svobodo, kar bi naj v ugodnih okoliščinah pripeljalo tudi do zunanje svobode, kar se je zgodilo po njegovi smrti.
Kot predsednik Poljske škofovske konference je kardinal Wyszyński vzpostavil edinost škofov, duhovnikov in vernikov laikov ter zastavil smer pastoralnega dela Cerkve na Poljskem.
Vir

Nekdanji poljski primas, kardinal Stefan Wyszynski (1901-1981), je prištet med blažene. Kot so včeraj sporočili iz Vatikana, je papež nekdanjemu varšavskemu nadškofu priznal »junaške kreposti« (heroicitas virtutum), za beatifikacijo pa je potrebno še priznanje čudeža, ki se je zgodil na njegovo priprošnjo in ga mora potrditi tudi Vatikan. Na priprošnjo Wyszynskega naj bi leta 1988 ozdravela danes 46-letna ženska, ki je kot dekle zbolela za rakom na ščitnici.
Za kardinala Wysyzynskega je varšavska nadškofija že maja 1989 odprla beatifikacijski postopek na škofijske ravni. Zaključen je bil leta 2001, sledil je postopek v Rimu. Novembra 2015 je varšavski nadškof, kardinal Kazimierz Nycz, kardinalu Angelu Amatu v Vatikanu izročil potrebno dokumentacijo o »krepostnem življenju in delu« kardinala Wyszynskega.
Poljski kardinal in primas je bil simbolni lik duhovnega upora proti komunistično-ateističnemu režimu. Stefan Wyszynski se je rodil leta 1901. Od leta 1948 je bil 33 let na vrhu katoliške Cerkve na Poljskem. Leta 1924 je prejel duhovniško posvečenje, v bogoslovnem semenišču v Wroclaweku pa je deloval kot profesor za cerkveno pravo in sociologijo. Med nacistično zasedbo Poljske je bil skrivni kaplan podzemne vojske in je pogosto nudil zatočišče in skrivališče preganjanim Judom.
Papež Pij XII. je Wyszynskega marca 1946 imenoval za škofa v Lublinu in novembra 1948, po smrti primasa Augusta Hlonda, za nadškofa v Varšavi in Gnieznu. Čeprav je leta 1953 prejel kardinalsko imenovanje, sprva ni smel zapustiti Poljske. V težkem obdobju zatiranja Cerkve je Wyszynski sodil med najpomembnejše varuhe krščanske istovetnosti poljskega naroda. Na vrhuncu komunističnega preganjanja Cerkve so Wyszynskega leta 1953 poslali v zapor, ki ga je smel zapustiti šele leta 1956.
V zaporu je pripravil program prenove za versko življenje na Poljskem. Spoštovanja po vsej Evropi – delno pa tudi ostre kritike v domovini – je bilo deležno pismo poljskih katoliških škofov, ki so ga leta 1965 poslali svojim nemškim kolegom, z njim pa se je začel proces sprave med državama. Na posebno kritiko so naletele besede: »Odpuščamo in prosimo odpuščanja.«
Kardinal Wyszynski se je udeležil vseh zasedanj drugega vatikanskega cerkvenega zbora. V letih 1980/81 je bil posrednik med gibanjem »Solidarnost« in poljsko vlado. »Krona« njegovega življenja je bila izvolitev »poljskega papeža« Karola Wojtyle 16. oktobra 1978, ki ga je lahko že junija naslednjega leta pozdravil na poljski zemlji.
Stefan Wyszynski je umrl dve leti kasneje, 28. maja 1981, po rakavem obolenju. Njegov grob je v varšavski stolnici sv. Janeza.
Vir

Views: 18

sveti German Pariški – škof

Zavetnik: jetnikov.
Atributi: škofovska obleka, veriga in ključi v rokah ter goreča hiša poleg sebe, ki jo je pogasil s svojo molitvijo.
Ime German boste pri nas zaman iskali. Pomeni pa brat, bratovski, pravi, resnični. V koledarju katoliške Cerkve najdemo več svetnikov s tem imenom, med njimi je tudi svetnik današnjega dne: German Pariški.
Rodil se je okoli leta 496 blizu mesta Dijon v Franciji. Dolgo je živel kot puščavnik, ko mu je bilo nekaj nad trideset let, je postal duhovnik. Zaradi njegovega vzornega življenja so ga menihi samostana sv. Simforiana v Autunu izvolili za opata, nazadnje pa je postal škof v Parizu. Odlikoval se je po znanju in dobrodelnosti, združeval je bistrino duha z dobroto srca, kar je krščanski ideal.
German je opravil veliko delo v Gospodovem vinogradu: spreobrnil je na tisoče grešnikov, potolažil nešteto nesrečnih in jim pomagal v stiski. Umrl je 28. maja 576. Njegove kosti so slovesno prenesli v opatijo Saint-Germain-des-Pres, kjer se je ohranilo njegovo češčenje do danes.
Potem ko je bil German že ob svojem rojstvu na čudežen način kar dvakrat rešen (najprej se ga je hotela znebiti lastna mati, nato pa še hudobna teta v boju za njegovo dediščino), se je, da bi se izognil novim nevarnostim, zatekel k svojemu bratrancu, duhovniku, in pri njem na neki samotni kmetiji preživel petnajst let kot puščavnik v učenju, molitvi in strogi spokornosti. Škof v Autunu ga je, ko je slišal za njegovo pobožnost, leta 530 posvetil v duhovnika, deset let kasneje pa imenoval za opata v samostanu sv. Simforiana. Kljub visoki službi je ostal ponižen in skromen, njegovo največje veselje je bilo, da je lahko pomagal ubogim. Njegovo zgledno in svetniško življenje ni ostalo neopaženo; leta 555 so ga imenovali za pariškega škofa. Pod njegovim vodstvom se je Pariz s kraljem na čelu (kakor mu je bilo že vnaprej razodeto) v resnici poboljšal in spremenil. Na njegovo pobudo je nastal sloveč benediktinski samostan Saint-Germain-des Pres, kjer je tudi pokopan. Kot škof je skoraj cele noči premolil, noč in dan nosil isto preprosto obleko, za njegovo mizo so vedno sedeli reveži, ki jim je sam stregel. Bil je tudi odličen pridigar, ki so ga vsi radi poslušali. Sam je že vnaprej napovedal točen datum svoje smrti, to je 28. maj.
Ime: V francoščini Germain, latinsko Germanus pomeni »brat, bratovski, pravi, resnični«.
Rodil se je leta 496 pri Autunu v Franciji, umrl pa 28. maja 576 v Parizu v Franciji.
Družina: Vemo samo to, da se je rodil v premožni družini in da se ga je hotela mati, ker je imela že več otrok, pred rojstvom znebiti, pa ji to ni uspelo.
Zavetnik: jetnikov, glasbe, k njemu se zatekajo v prošnji proti vročici in proti nevarnosti požarov.
Upodobitve: Redno ga upodabljajo v škofovskih oblačilih, z verigo in s ključi v rokah (ker se je zavzemal za osvoboditev ujetih). Upodobljen je tudi z gorečo hišo poleg sebe, ker naj bi po legendi bilo zaradi njegove molitve prizaneseno hiši, v kateri je ležal bolan.
Čudeži: Zgodilo se je, da nekega dne v samostanu ni bilo več niti koščka kruha, ker ga je opat German vsega razdal revežem. Menihi so začeli godrnjati, German pa se je tiho umaknil v svojo celico in zaupno molil k Bogu za pomoč. Komaj je nehal moliti, sta se pred samostanskimi vrati že ustavila dva vprežna konja, težko otovorjena z živežem, ki ju je poslala pobožna žena. Štiri leta pred izvolitvijo za pariškega škofa se mu je prikazal častitljiv starec, ki mu je izročil ključe pariških mestnih vrat z besedami: »Dajem ti te ključe, da boš rešil prebivalce Pariza pogube«.
Goduje: 28. maja.
Vir
Vir

V Parizu (v Galiji), sveti German, škof, ki je bil, prej kot opat samostana svetega Simforijána Autunskega [óténskega], poklican na pariški sedež, obdržal je način meniškega življenja in gojil plodovito skrb za duše.
Vir

Ime German boste pri nas zaman iskali. Pomeni pa brat, bratovski, pravi, resnični. V koledarju katoliške Cerkve najdemo več svetnikov s tem imenom, med njimi je tudi svetnik današnjega dne: German Pariški. Rodil se je okoli leta 496 blizu mesta Dijon v Franciji. Dolgo je živel kot puščavnik, ko mu je bilo nekaj nad trideset let, je postal duhovnik. Zaradi njegovega vzornega življenja so ga menihi samostana sv. Simforiana v Autunu izvolili za opata, nazadnje pa je postal škof v Parizu. Odlikoval se je po znanju in dobrodelnosti združeval je bistrino duha z dobroto srca, kar je krščanski ideal.
O svetem Germanu nimamo veliko zgodovinskih podatkov. Stara kronika, ki so ji dodane legendarne primesi, o njem pripoveduje, da ga je Bog obvaroval že ob rojstvu: mater, ki je imela že več otrok, je namreč obšla čudna misel, da bi ga rodila mrtvega; vsa sredstva, ki jih je zato uporabila, niso nič pomagala: German je prišel na svet čil in zdrav v letu 496. Potem ga je hotela spraviti s sveta hudobna teta, pa tudi njen načrt je spodletel. German se je hotel izogniti novim nevarnostim, zato je odšel k bratrancu, pobožnemu duhovniku. Ta ga je prijazno sprejel in ga poučeval v veri. Živela sta bogoljubno, se skupaj učila in se vadila v ostri spokornosti. Po petnajstih letih je bil German posvečen v mašnika. Postal je tudi opat v Autunu. German je ostal ponižen in skromen, imel se je za zadnjega izmed samostanskih bratov. Največje veselje mu je bilo, če je lahko pomagal ubogim. Ko nekega dne v samostanu ni bilo več koščka kruha, ker je German vsega razdal, so menihi začeli godrnjati. Tedaj je German šel tiho v svojo sobico in zaupno molil k Bogu. Ko je nehal moliti, sta se pred vrati samostana ustavila konja, otovorjena z živežem – poslala ju je neka pobožna žena. Naslednji dan so v samostan pripeljali živež še od drugod. Menihi so se sramovali svojega nezaupanja in odslej so svojega opata spoštovali kot svetnika.
Ko je umrl pariški škof, so za njegovega naslednika izvolili Germana. Štiri leta prej – pripoveduje legendama kronika – mu je Bog to že v sanjah razodel. Prikazal se mu je častitljiv starec, ki mu je izročil ključe pariških mestnih vrat rekoč: »Dajem ti te ključe, da boš rešil prebivalce Pariza pogube.« Življenje novega škofa je bilo apostolsko zgledno. Bil je mož molitve in spokornosti. Podnevi je bil vsako uro pripravljen sprejeti kogarkoli, predvsem pa tiste, ki so bili v nesreči ali stiski. Pri njegovih ognjevitih pridigah so bile cerkve vedno polne. Pariz je bil kakor spremenjen: vsi prebivalci so čutili, da jih njihov škof s svojim zgledom in življenjem molče opominja k poboljšanju. Celo kralj je skušal z miloščino zadostiti za svoje grehe.
Na škofovo pobudo je kralj Hildebert ustanovil opatijo, ki se zdaj imenuje Saint-Germain-des-Pres. Kralj Hildebert je podaril škofu konja z željo, da ga nikomur ne podari. Ko pa je Germain nekoč videl nekega jetnika v hudi stiski, je konja prodal in za izkupiček odkupil tistega jetnika. Zato danes svetega Germana časte kot zavetnika jetnikov.
German je opravil veliko delo v Gospodovem vinogradu: spreobrnil je na tisoče grešnikov, potolažil nešteto nesrečnih in jim pomagal v stiski. Umrl je 28. maja 576. Njegove kosti so slovesno prenesli v opatijo Saint-Germain-des-Pres, kjer se ohranilo njegovo češčenje do zdaj. Upodabljajo ga v škofovski obleki, z verigo in ključi v rokah ter z gorečo hišo poleg sebe, ki jo je pogasil s svojo molitvijo.
Vir

Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Views: 225

sveti Evtropij – škof

V Orange-u [oránžu] (v Provansi, v Franciji), sveti Evtrópij, škof, čigar življenje, poveličano s čednostmi in čudeži, je popisal škof Verus.
Vir

Views: 10

sveti Julij “Veteran” – vojak in mučenec

Julij        Imena: Julij, Julči, Jule, Julian, Julijan, Julijo, Juljen, Julio, Julko, Julija, Julijana, Julka.
Sveti Julij je bil mučenec iz časa Dioklecijanovega preganjanja. Julij je bil veteran ali odslužen vojak v Traciji, današnji Romuniji.
Zvestobo Kristusu je izpričal z daritvijo svojega življenja leta 304.
Vir

V Silistri (v Méziji, v današnji Bolgariji), sveti Júlij, mučenec, ki je bil v času preganjanja, ko je bil veteran in odslužen vojak, ugrabljen od služabnikov in izročen predsedniku Máksimu. V njegovi navzočnosti je onečastil malike in stalno častil Kristusovo ime. Bil je kaznovan z obglavljenjem.
Vir

Views: 53