V Bonvalu (blizu Lyona, v južni Franciji), spomin blaženega Janeza, opata, ki je s svojimi poučnimi govori spreobrnil veliko krivovercev.
Vir
Views: 1
V Bonvalu (blizu Lyona, v južni Franciji), spomin blaženega Janeza, opata, ki je s svojimi poučnimi govori spreobrnil veliko krivovercev.
Vir
Views: 1
Jožef Tous y Soler se je rodil v Igualadi, v provinci Barcelona v škofiji Vic, 31. marca 1811, in je deveti od dvanajstih otrok. Dan po rojstvu je bil krščen v župnijski cerkvi Santa Maria de Igualada, in je prejel ime José-Nicolas-Jaime.
V starosti šestnajst let je vstopil v kapucinski red (18. februarja 1827) v Sarrii in 19. februarja 1828 naredil svoje prve redovne zaobljube. Študiral je filozofijo in teologijo in je bil posvečen v diakona1. junija 1833 v Tarragoni. Naslednje leto, 24. maja je bil posvečen v duhovnika. Nato je bil dodeljen v samostan Santa Madrona v Barceloni, kjer je bil ujet v socialne nemire leta 1835. V juniju istega leta so bili zaradi preganjanja s strani vlade on in njegovi bratje zaprti v trdnjavo Monjuic v Barceloni. Po 18 dneh so jih spustili in moral se je soočiti z eno najtežjih preizkušenj v svojem življenju – eksklavstracijo in izgnanstvo. To ga je poneslo v Francijo in nato v severno Italijo. Leta 1836 se je vrnil v Francijo, ki je prebival v Grenoblu, Marseillu in v škofiji Toulouse. Tam je končal študij moralne teologije, pridobil naziv pridigar, kot je bila določeno v kapucinskem redu v tistem času. V tem obdobju je opravljal duhovniško službo kot kaplan pri benediktinkah večnega češčenja.
Leta 1843 se je vrnil v Španijo, v upanju, da bo spet zaživel kapucinsko bratsko življenje, vendar pa mu zakoni tistega časa tega niso omogočali. Čeprav prisiljen, da živi s svojo domačo, je ostal zvest strogemu kapucinskemu slogu življenja.
Opravljal je duhovniško službo kot kaplan v župniji Esparragure (Barcelona) in od leta 1848 v župniji San Francisco de Paola v Barceloni.
Njegovo pastoralna skrb za otroke je na koncu vodila do ustanovitve kapucink Matere Božjega Pastirja, ki se ravnajo po pravilu sv. Klare Asiške in konstitucijah bl. Angele Marije Astoch (2. december). 27. maj 1850 je bila odprta prva hiša nove skupnosti pri Ripoll (Gerona), leta 1858 pa v Capellades (Barcelona), ki je postala glavna hiša novega skupnosti. Nato so se hiše odprle pri San Quirico de Besora (Barcelona, 1860), v Barceloni (1862) in Ciempozuelosu (Madrid, 1865). Danes sestre so prisotne tudi v Nikaragvi, Kostariki, Gvatemali, Kolumbiji in na Kubi. Skupnost je bila pridružena kapucinskemu redu leta 1905.
Bl. Jožefa je smrt srečala 27. februarja 1871 medtem ko vodil sv. mašo v Matere Dobrega pastirja v Barceloni.
Za blaženega ga je razglasil državni tajnik Tarcisio Bertone 25. aprila 2010 v Barceloni.
Vir
Views: 8
Imena: Avguštin, Avgust, Štine, Štinej, Avguština.
“Gospod je izbral neuke oznanjevalce, ki jih je poslal v svet, da je pokazal: sveta ne spreobrača človeška modrost, temveč božja moč. Prav tako je ravnal pri blagovestnikih v Angliji, saj je po slabotnih ljudeh dosegel velike reči. ” Tako je papež Gregor Veliki pisal apostolu Anglije, nekdanjemu rimskemu menihu Avguštinu, katerega je spomladi leta 596 poslal oznanjat evangelij na Britanske otoke. Gregor je nekega dne na rimski tržnici videl angleškega sužnja in od takrat je želel iti na Angleško kot misijonar. Ko je leta 590 postal papež, je poslal v Anglijo meniha Avguština, predstojnika benediktinskega samostana na griču Celiju v Rimu.
Proti takrat daljni Angliji se je Avguštin odpravil spomladi leta 596. Spremljalo ga je štirideset sodelavcev. Pot je bila težka in naleteli so na številne ovire, tako da so mnogi izgubljali pogum, Avguštin pa jih je spodbujal, naj vztrajajo. Že na poti čez francosko ozemlje je bil opat Avguštin posvečen v škofa, da je v zboru misijonarjev imel veljavnejšo besedo. V začetku leta 597 so pristali na otoku Thanet pred vzhodno obalo Kenta. Avguštin je zaprosil za sprejem pri kralju Ethelbertu, ki jih je sprejel na gozdni jasi tega otoka.
Avguštinov govor je napravil na kralja dober vtis in dovolil jim je med njegovimi podložniki oznanjati novo vero. Avguštin se je s svojimi menihi naselil v Canterburyju. Ljudem so se priljubili in kmalu so jih mnogo spreobrnili. Zgodaj poleti se je dal krstiti sam kralj, o božiču pa je prejelo krst nad 10.000 spreobrnjencev.
Avguštin je poslal dva tovariša v Rim, da sta papežu Gregorju poročala o uspehu njihovega poslanstva. Ko sta se vrnila, sta pripeljala s seboj nove misijonarje, Avguštinu pa sta prinesla nadškofovski palij. Misijonarjem je zelo olajšalo delo papeževo navodilo, naj starih poganskih templjev ne podirajo, uničijo naj le podobe malikov, nadškof Avguštin naj templje blagoslovi in jih spremeni v krščanska svetišča. Papež je Avguštinu tudi priporočil, naj med verniki čimbolj ohrani njihove stare običaje, le krščanskega duha naj jim vdihne.
Papež Gregor je dal Avguštinu cerkveno oblast nad vso Anglijo. Avguštin je spoznal, da brez sodelovanja domače duhovščine ne bo imel pravega uspeha pri spreobračanju otočanov, zato je ustanovil šolo, v kateri so se v nekaj letih in desetletjih vzgojili domači duhovniki in škofje za Cerkev v Angliji. Avguštin s svojimi sodelavci ni mogel spreobrniti celotne Anglije – za to je bilo treba sto let trdega dela. Njihovo misijonarjenje je bilo omejeno na kentsko kraljestvo, tu pa je pustilo trajne sadove.
Avguštinovo delo je bilo podobno delu apostola Pavla: kjer je on sejal, so drugi želi. Njegova naloga je bila postaviti temelje Cerkvi na Angleškem in to nalogo je odlično izpolnil, zato ga po pravici imenujemo “apostol Anglije”. Njegova apostolska pot se je končala 26. maja 605, njegov spomin pa se obhaja 27. maja.
Vir
V Angliji, sveti Avguštin, canterbury-ski [kentrberijski] škof, ki je bil skupaj z drugimi menihi od svetega papeža Gregorja Velikega poslan za oznanjevanje božje besede angleškemu narodu, katerega je Edilbert, kralj Kancije, velikodušno sprejel. Posnemal je življenje prvotne Cerkve, spreobrnil h krščanski veri samega kralja, ter v tej ustanovil deželi nekatere škofijske sedeže. Šestindvajsetega maja pa je umrl.
Vir
Views: 60
V mestu Lubawo (v Ugandi), sveti Gonzága Gonza, mučenec, ki je bil kraljevski služabnik. Medtem ko je bil zvezan na nogah, je bil voden na grmado. Preboden je bil od krvnikov s sulicami.
Vir
Views: 7
V Seulu (v Koreji), sveti mučenki: Barbara Kim, vdova, in Barbara Yi, devica, stara petnajst let, ki sta bili zaprti v ječi, ter umrli zaradi kuge.
Vir
Views: 8
V Würzburgu [vircburku] (v Frankóniji, v Nemčiji), sveti Bruno, škof, ki je obnovil stolnico, prenovil duhovščino in pridigal ljudstvu o Svetem pismu.
Vir
Views: 7