Atributi: spokorniški pas
Imena: Narcisa, Narcis, Narciz, Narcizo, Narčizo, Cizo, Čižo
Ta blažena je živela v prejšnjem stoletju v Ekvadorju. Rodila se je v družini malih posestnikov. Sirota je postala pri petnajstih letih. Najprej ji je umrla mama, nato kmalu še oče. Preselila se je k sorodnikom v Guayaquil. Da bi jim ne bila v breme, si je služila kruh kot šivilja.
Narcisa je iskala svojo duhovno življenjsko pot sredi naporov vsakdanjega dela in skrbi za življenje. Vzgajala se je ob pridigah slavnih voditeljev duhovnega življenja, v šoli molitve, duhovne zbranosti in pokore. V njej je hotela čim bolj posnemati trpečega Kristusa. Nosila je spokorniški pas, se postila, vsako noč več ur prečula v molitvi.
Čeprav je kazala težnje po mističnih doživetjih, je hotela ostati laikinja. Škof iz Cuenca, Remigij E. Toral, jo je nagovarjal, da bi vstopila h karmeličankam v njegovi škofiji. Ona pa ni čutila poklica za redovnico, marveč je hotela svoje duhovno življenje živeti zunaj samostana, nekako na sredi poti med redovniškimi pravili in bivanjem v svetu. Njen vzor je bila sveta Marija Ana od Jezusa, preprosta spokornica laikinja v ekvadorskem glavnem mestu Quito, ki se je posvetila v svetu in se darovala kot žrtev v zadoščenje za grehe svojega mesta. (Ta je bila že leta 1850 razglašena za blaženo.)

V želji, da bi sledila svoji lastni poklicanosti, je Narcisa leta 1868 odšla v Limo, glavno mesto Peruja, in prosila p. Pedra Guala za duhovno vodstvo. Ta jo je razumel, spodbujal in ji preskrbel stanovanje pri dominkanskih tretjerednicah. Tam si je privzela ime Narcisa de Jesus v želji, da bi še bolj hodila po stopinjah blažene Mariane in je zasebno napravila zaobljube uboštva, devištva in pokorščine. Ostala pa je v laičnem stanu. Umrla je 8. decembra leta 1869, stara 36 let.
Kmalu po smrti so se začela širiti poročila o izrednih stvareh, ki naj bi se dogajale na njenem grobu. Počasi in vztrajno je začel rasti o njej tudi sluh svetosti.
Postopek, da bi bila razglašena za blaženo, se je začel v 60. letih. Potem pa se je odvijal zelo hitro. Stopnjo junaških kreposti ji je kongregacija priznala že leta 1987, 25. oktobra 1992 pa jo je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo.
Stopnjo svetosti je 12. oktobra 2008 razglasil papež Benedikt XVI. Goduje 8. decembra.
Vir

Gre za veliko delavko in siroto, ki je približno 20 let živela v shrambah in na podstrešjih, kjer je veliko molila. Kljub takšnim okoliščinam pa je bilo življenje blažene Narcise di Gesu polno veselja in radosti ter krščanske ljubezni. Postulator za njeno kanonizacijo pater Vito Tomas Gomez je v pogovoru za naš radio pojasnil, da je Narcisa na poseben način zaznavala svoj klic k svetosti, še posebej po zakramentu svete birme, ki ga je prejela pri sedmih letih starosti. Od takrat je pogosto zahajala v bližnji gozd, kjer je lahko svobodno občudovala Božje stvarstvo. Prizadevala si je za iskreno in tesno povezanost s trpečim Kristusom in za sodelovanje pri osvoboditvi sveta. Gomez je izpostavil predvsem njeno molitev, njeno zvezo s Kristusom in kateheze, pa tudi njeno strogo telesno kesanje – Narcisa del Gesu je namreč vedno nosila znamenja Kristusovega križanja. Imela je trdno vero in občudovanja vredno upanje, je dejal postulator. V pogovoru za naš radio je še opisal njeno smrt. Narcisa Jezusova je umrla, ko je bila stara 37 let. Imela je visoko vročino, pred smrtjo pa je sestram dominikankam povedala, da bo odšla na potovanje. Sestre so to razumele kot šalo, kmalu za tem pa je ena od njih opazila sij, ki je prihajal iz Narcisine sobe in poseben vojn. Videla je, da je mrtva, je pojasnil Gomez, ki je še dejal, da je bila blažena Narcisa ljubeznivo in veselo dekle, pa tudi zelo lepo.
Vir

V Limi (v Peruju), blažena Narcisa od Jezusa Martillo [martíljo] Morán, devica, ki je po izgubi staršev ostala brez hrane in po mnogih težavah sprejeta v samostansko gostišče. Tam se je posvečala stalni molitvi in strogi pokori.
Vir

Views: 18