blaženi Emanuel iz Cremone – menih in škof

V samostanu svetega Bernarda v Fríziji, smrt blaženega Emanuela, ki je bil izvoljen za kremonskega škofa in se je odlikoval po čudoviti svetosti, izredni pobožnosti in po nebeških znamenjih. († 1198)
Vir

Views: 0

blažena Marija Jezusova Deluil-Martiny – devica in redovna ustanoviteljica

blažena Marija Jezusova Deluil-Martiny - redovna ustanoviteljica

V Marseillu (v Galiji), blažena Marija od Jezusa Deluil Martiny, devica, ki je ustanovila Kongregacijo Hčera Jezusovega Srca. Od zavratnega moža je bila do smrti ranjena, ter s prelitjem krvi zaključila življenje, ki je bilo tesno povezano s Kristusovim trpljenjem.
Vir

»Še eno srce, ki ljubi Jezusa, še ena duša, ki ga časti in se mu posveča, še ena usta, ki ga oznanjajo in častijo, še en duh, ki ga premišljuje in se napolnjuje z njegovo navzočnostjo. Za vse te stvari je vredno preliti svojo kri. Drugi bodo morda rekli, da je to dejanje norosti – a prvi zgled take norosti je Jezus: to je ista norost, zaradi katere je Beseda prišla na svet kot človek, ista norost, ki se je ponižala v Nazaretu in prelila kri v Getsemaniju. To je ista norost, ki se je podarila na Kalvariji in po njegovi smrti – ranila njegovo srce, da je pustil teči svojo Sveto kri in širil svojo Ljubezen.«
Ime: Njena krstna imena so Marija Karolina Filomena. Karolina je izpeljanka iz starovisokonemške besede karl v pomenu »mož, soprog«, Filomena pa je sestavljena iz starogrških besed philein in menos v pomenu »ki močno ljubi« ali »ki je močno ljubljena«.
Redovno ime: Marija Jezusova.
Rojena: 28. maja 1841.
Kraj rojstva: Pristaniško mesto Marseille na obali Sredozemskega morja na jugu Francije.
Umrla: 27. februarja 1884.
Kraj smrti: Marseille.
Družina: Rodila se je v bogati in ugledni družini očetu Pavlu, uspešnemu odvetniku, cenjenemu zaradi razumnosti, poštenosti, vere in dobrodelnosti. Mati Anaida Marija Frančiška je izhajala iz plemenite provansalske družine Solliers. Bila je prvorojenka med petimi otroki, imela je še brata in tri sestre.
Mladost: Bila je radovedna, živahna in bistra, z osmimi leti se je že učila latinščine. Šolala se je pri sestrah vizitandinkah v Marseillu, kasneje pa v Lyonu. Med študijem in po njem je pomagala doma bolni materi skrbeti za mlajše sestre in brata.
Poklic: Pri sedemnajstih letih je na duhovnih vajah jasno spoznala klic v redovništvo, čeprav jo je čakala še dolga pot. Leta 1864 se je pridružila združenju Častna straža Srca Jezusovega, 8. decembra 1869 pa je naredila zaobljubo devištva.
Duhovni voditelj: Jezuit p. Janez Colage, ki je imel pri desetih letih v sanjah videnje, da bo kot duhovnik pri vhodu v velik drevored spremljal dve belo oblečeni devici k mučeništvu. To je bila napoved mučeniške smrti Marije Jezusove.
Ustanoviteljica: 20. junija 1873 je v Berchemu ustanovila Hčere Srca Jezusovega. 22. avgusta 1878 so prve redovnice naredile zaobljube. So izrazito kontemplativen red, svoje poslanstvo in duhovnost črpajo iz evharističnega Jezusa v neprekinjenem češčenju Najsvetejšega in v molitvi za duhovnike in Cerkev.
Danes: Danes ima kongregacija šest hiš: v Rimu in Benetkah, Marseillu, Schwyzu v Švici, na Tirolskem v Avstriji in Lasinji na Hrvaškem.
Smrt: Vrtnar Alojz Chave, malopridnež, ki ga je najela, da bi mu pomagala, jo je kot zagrizen anarhist pričakal na vrtu v zasedi in jo ubil z revolverjem.
Zadnje besede: »Jaz mu odpuščam … za ustanovo.«
Zavetnica: Svoje skupnosti.
Beatifikacija: Papež sv. Janez Pavel II. jo je 22. oktobra 1989 razglasil za blaženo.
Goduje: 27. februarja.
Splet: www.figliedelcuoredigesuvenezia.it; www.maria-deluil-martiny.blogspot.it.
Vir

Views: 39

sveti Gregor iz Nareka – menih, opat in cerkveni učitelj

sveti Gregor - menih, opat in cerkveni učiteljNjegovi spisi:

V samostanu Narek (v Armeniji), sveti Gregor, menih, učitelj Armencev, slaven po spisih in mističnih izkušnjah.
Vir

Sv. Gregor iz Nareka je bil rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Po materini smrti ga je oče, ki je pozneje postal škof, skupaj z bratom zaupal v oskrbo bratrancu Ananiji, menihu in ustanovitelju šole in samostana v vasi Narek. Gregor je kmalu prejel duhovniško posvečenje. Postal je opat samostana, kjer je živel v ponižnosti in dejavni ljubezni. Njegovo življenje sta prežemala delo in molitev, poživljala pa ga je goreča ljubezen do Kristusa in njegove Matere. Ta se mu je po izročilu tudi prikazala. Sv. Gregor iz Nareka je postal slovit teolog. Velja tudi za enega najpomembnejših pesnikov v armenski literaturi. Med njegova dela so prišteti komentar Visoke pesmi, številne hvalnice in zbirka 95 molitev v pesniški obliki. Umrl je okoli leta 1005. Pokopan je bil v samostanu v Nareku.
Vir

Sv. Gregor iz Nareka, rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji, umrl okoli leta 1005 ter bil pokopan v samostanu v Nareku, je prejel naziv cerkvenega učitelja. Bil je opat  tega samostana, kjer je živel v ponižnosti in dejavni ljubezni. Njegovo življenje sta prežemala delo in molitev, poživljala pa ga je goreča ljubezen do Kristusa in njegove Matere. Sv. Gregor iz Nareka je slovit teolog in eden najpomembnejših pesnikov v armenski literaturi. Med njegova dela so prišteti komentar Visoke pesmi, številne hvalnice in zbirka petindevetdesetih molitev v pesniški obliki. Nekaj teh molitev je v slovenščino prevedel br. Miran Špelič OFM.
Vir

Sv. Gregor iz Nareka je prejel naziv cerkvenega učitelja, poroča Radio Vatikan. Odločitev, ki so jo na plenarnem zasedanju sprejeli kardinali in škofje, člani Kongregacije za zadeve svetnikov, je potrdil tudi papež Frančišek, ko je minuli konec tedna v avdienco sprejel prefekta omenjenega dikasterija, kardinala Angela Amata.
Sv. Gregor iz Nareka je bil rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Po materini smrti ga je oče Khosrov, ki je kasneje postal škof, skupaj z bratom zaupal v oskrbo bratrancu Ananiji, menihu in ustanovitelju šole in samostana v vasi Narek. Gregor je kmalu prejel duhovniško posvečenje.
Postal je opat samostana, kjer je živel v ponižnosti in dejavni ljubezni. Njegovo življenje sta prežemala delo in molitev, poživljala pa ga je goreča ljubezen do Kristusa in njegove Matere. Sv. Gregor iz Nareka je postal slovit teolog, velja pa tudi za enega najpomembnejših pesnikov v armenski literaturi. Med njegova dela so prišteti komentar Visoke pesmi, številne hvalnice in zbirka petindevetdesetih molitev v pesniški obliki. Umrl je okoli leta 1005. Pokopan je bil v samostanu v Nareku, njegov grob pa je bil vse do obdobja nasilnih turških vpadov cilj mnogih romanj.
Sv. Gregor iz Nareka je bil zelo predan Devici, ki se mu je sodeč po izročilu tudi prikazala. Njej je posvetil slavilni govor blaženi Devici Mariji in 80. molitev, katere naslov je Iz dna srca, pogovor z Božjo Materjo. V prvem se je sv. Gregor poglobil v nauk o utelešenju, v katerem je našel spodbudo za poveličevanje in opevanje Marijinega izjemnega dostojanstva ter veličastne lepote z občutljivo pobožnostjo in vzvišenim stilom. Omenjena molitev sodi med njegova zrelejša dela. V njem svetnik med mnogimi razlogi za obupovanje z gorečo ljubeznijo izraža gotovost, da mu Marija, Mati Sodnika, pomaga v vsakodnevnih preizkušnjah.
Vir

Views: 11