sveti Avgust Chapdelaine – duhovnik in misijonar, mučenec

sveti Avgust Chapdelaine - duhovnik in misijonar, mučenecV mestu Xi-lin-xian (na Kitajskem, v provinci Guang-xi), sveti Avgust Chapdelaine, duhovnik in mučenec iz Pariške misijonske družbe za zunanja ljudstva, ki so vojaki ga zajeli z mnogimi novokrščenci, ko je v tej pokrajini prvi sejal krščansko vero. Bil je pretepen s tristo udarci in potisnjen v majhno jamo, ter je slednjič obglavljen umrl.
Vir

Francoski svetnik sv. Avgust Chapdelaine je bil v 19. stoletju duhovnik in misijonar iz Pariške misijonske družbe za zunanja ljudstva, ki se ji je pridružil nekaj let po duhovniškem posvečenju. Kristusa je oznanjal na Kitajskem. Leta 1856 se je kot prvi misijonar odpravil oznanjat v pokrajino Guang-xi, kamor je bil zaradi sumničavosti do kristjanov vstop tujcem prepovedan. V okrožju Xi-lin je spoznal katoliško skupnost, ki je štela približno 300 ljudi.
Kmalu potem, ko je tam obhajal prvo sveto mašo, so ga aretirali in vrgli v zapor. Po nekaj tednih je bil izpuščen. Zaradi groženj se je za nekaj časa umaknil in se na to območje vrnil čez nekaj mesecev. Kmalu je bil skupaj z drugimi katoličani znova aretiran. Obtožili so ga spodbujanja upora in ga strahotno mučili do smrti.
Vir

Views: 13

sveti Hilarij – papež

sveti Hilarij - papežZgodovinski viri soglasno priznavajo, da je sv. Hilarij odlično ohranil in še pomnožil dediščino svojega prednika sv. Leona I. Hilarijeve velike zmožnosti so se izkazale že l. 449, ko je bil najspretnejši ud papeževega odposlanstva na »razbojniškem koncilu« v Efezu (gl. 18. febr.). Od takrat je po cesarjevi sestri Pulheriji imel dobre zveze z bizantinskim dvorom, še tesnejše stike pa je imel s škofi in patriarhi, ko je posredoval za »edinost in mir« v Cerkvi, kar pohvalno priznava sam Leon I. Od 461 do 468 je bil Hilarij sam papež. S pogostnimi pismi na vse kraje je budno odpravljal verske zmede, branil odloke kalcedonskega koncila iz 1. 451, uvajal metropolitansko upravo na Zahodu, zlasti na španskem in v Galiji, vodil sinode in zatiral posvetnost med škofi in duhovniki. Mojstrsko je znal zaustaviti zidanje arijanskih cerkva v Italiji in drugod, kjer so jih zahtevale arijanske najemniške čete. Cerkvene dohodke je z očetovsko preudarnostjo delil na tri strani: cerkvenim ustanovam in ubožnim napravam, v pomoč beguncem, ki so pribežali iz Afrike ob preganjanju katoličanov pod vandalskim kraljem Gejzerikom, in še za obnovo božjih hramov v Rimu, kjer so nekdaj pustošili Vandali.

Še danes pričajo trije oratoriji v Lateranu (v čast sv. Janezu Krstniku, Janezu Evangelistu in Jezusovemu križu) in 25 drugih rimskih cerkva o Hilarijevi spretni roki, ki je prenavljala ali na novo zidala liturgične prostore v tedanjem Rimu. Zgodovinar H. Grisar sodi, da so sledovi njegovih del skoraj neizčrpni. Enako trajni so bili njegovi uspehi za vzgojo dobrih duhovnikov. Sv. Hilarij ni samo preskrbel za blagor Cerkve v svojem času, ampak je daljnovidno pripravljal potrebne temelje za prihodnja stoletja.
Smrtni dan papeža Hilarija je bil 29. februar 468. Le takrat, kadar ni prestopno leto, obhajamo njegov spomin 28. februarja.
Vir = Leto svetnikov

V Rimu ob tiburtínski cesti, smrt svetega Hilárija, papeža, ki je napisal okrožnice o katoliški veri, s katerimi je potrdil nicejski, efeški in kalcedonski koncil, ter razjasnil primat rimskega sedeža.
Vir

Sv. Hilarij je papeževal v 5. stoletju, le nekaj let (461–468). Že pred pontifikatom se je na efeški sinodi spretno boril za pravice rimskega sedeža in nasprotoval obsodbi Flavijana Konstantinopelskega. Uspešno je razjasnil primat rimskega sedeža. Tudi kot papež je ostal energičen in reševal predvsem probleme Cerkve v Španiji in Galiji, s pogostimi pismi na vse konce pa je tudi drugod budno spremljal in odpravljal verske zmede. Uspešno se je trudil tudi za zatiranje posvetnosti med škofi in duhovniki oz. vzgojo dobrih duhovnikov.
Cerkvene dohodke je preudarno delil na tri strani: cerkvenim in dobrodelnim ustanovam, v pomoč beguncem, ki so ob preganjanju katoličanov pribežali iz Afrike, in za obnovo cerkva v Rimu, kjer so pustošili Vandali. O slednjem še danes priča vsaj 25 rimskih cerkva. O njem pravijo, da ni samo poskrbel za blagor Cerkve v svojem času, ampak je daljnovidno pripravljal potrebne temelje za prihodnja stoletja.
Vir

Views: 19

blažena Antonija iz Firenc – redovnica in opatinja

sveta Antonija iz Firenc - redovnicaTretjerednica Antonija je bil več let prednica samostana v Abruzzih. Ker je zahtevala več strogosti, je leta 1447 ustanovila samostan za klarise in ga vodila več let. Potem je bila preizkušana z hudimi telesnimi in duševnimi težavami, ki jih je potrpežljivo in zgledno prenašala. Umrla je 29. februarja 1472.
Goduje 29. februarja, ob neprestopnih letih pa 28. februarja.
Vir

V Aquili (v Abruzzu), blažena Antonija iz Firenc, vdova, pozneje ustanoviteljica samostana Kristusovega Telesa, po prvotnem pravilu svete Klare, in prva opatinja.
Vir

Antonija je živela v 15. stoletju. Po moževi smrti se je kot vdova najprej pridružila tretjemu redu sv. Frančiška, nato pa ženski skupnosti v Folignu, kjer je bila kmalu imenovana za predstojnico. Po nekaj letih je bila premeščena v L’Aquilo, kjer je trinajst let vodila samostan.
V želji po strožjem življenju je nato vstopila v samostan klaris, kjer je postala opatinja. Njen duhovni vodja naj bi bil sv. Janez Kapistran. Po preizkušnjah s hudimi telesnimi in duševnimi težavami, ki jih je potrpežljivo prenašala, je umrla leta 1472. Na njenem grobu so se zgodili številni čudeži, njeno telo pa je ostalo nepoškodovano.
Vir

Views: 20

sveti Osvald – benediktinec in nadškof

sveti Osvald - benediktinec in nadškofOsvald velja za eno najpomembnejših cerkvenih osebnosti na Angleškem v 10. stoletju, ne samo zaradi odgovorne službe, ki jo je odlično opravljal, temveč tudi zaradi vedre narave, prijaznosti in pripravljenosti pomagati vedno in povsod. Pravijo, da je njegova lepa duša odsevala že z njegovega obraza. V otroštvu in mladosti ga je vzgajal stric sv. Odo, ki je bil nadškof v Canterburyju. Med drugim mu je zaupal nalogo, naj poskuša kanonike stolnega kapitlja v Winchestru pridobiti za večjo vnemo pri bogoslužju.
Osvald pa je nato šel v samostan v Fleury na Francoskem, kjer ga je prevzel reformni duh benediktincev iz Clunyja. Po vrnitvi domov se je dal posvetiti v mašnika, nato pa pomagal sv. Dunstanu uresničevati clunyske reforme. A je že po dveh letih moral prevzeti novo dolžnost, saj so ga izbrali za škofa v mestu Worcester. Tudi tu se je kakor povsod, kamor je prišel, najprej lotil odpravljanja napak in slabosti med duhovniki, kar mu je ob veliki potrpežljivosti tudi uspevalo. Svoj stolni kapitelj, ki ga je pred časom reformiral, je spremenil v zgledno samostansko skupnost. V duhu reforme je začel ustanavljati samostane; prva dva sta bila v Bristolu, tretji pa samostan Ramsey blizu Worchestra. Ti novi, pa tudi drugi preurejeni samostani so veliko pripomogli k izboljšanju verske prakse med verniki, duhovnike pa so spodbujali k vestnejšemu spolnjevanju dolžnosti, k poglobljenemu študiju in razvoju bogoslovne znanosti.
Med drugim so začela spet izhajati odlična bogoslovna dela. Oswald je moral poleg worchesterske prevzeti še nadškofijo v Yorku. V njegovem času je napredovala tudi cerkvena umetnost, saj si je v duhu lepe in duhovno bogate liturgije prizadeval, da so bili cerkveni prostori čim lepše in bogato opremljeni. Sam je vseskozi ostajal skromen in ponižen; pisal je teološke traktate ter delal na vzgojnem in dobrodelnem področju. Uspelo mu je, da je med duhovniki obnovil zavest o lepoti in obveznosti celibata. Kako je imel rad reveže in jim skušal pomagati, pove tudi dejstvo, da jih je vsak dan zbiral pri sebi in jim umival noge. Pri tem delu ga je tudi doletela smrt leta 992.
Ime: Izhaja iz nemškega imena Oswald, to pa je zloženka iz anglosaksonske besedice os »Bog« in starovisokonemškega waltan »vladati«.
Rodil se je kmalu po letu 920 v Angliji, umrl pa 29. februarja 992 v Worchestru v Angliji.
Družina: Bil je potomec danskih plemičev, ki so se naselili na Angleškem in tu opravljali zelo vplivne službe. Bil je sorodnik ali prijatelj vodilnih angleških svetnikov tega stoletja.
Zavetnik: nima posebnega patronata.
Upodobitve: Upodabljajo ga kot škofa v škofovskem ornatu z maketo samostana v roki. Njegova atributa sta lahko še golob, ladja, slikajo pa ga tudi z demoni.
Goduje: 28. ob prestopnem letu pa 29. februarja, ponekod 15. oktobra.
Vir

V Worcestru [vústru] (v Angliji), sveti Osvald, škof, ki je bil najprej kanonik, potem menih, slednjič je načeljeval eboracenski in hkrati vigornienski Cerkvi. Kot priljubljen, vesel in učen učitelj je uvedel Pravilo svetega Benedikta v mnogih samostanih.
Vir

Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.

Views: 99