V Italiji, spomin blaženega Janeza, kazamárijskega opata, ki je napovedal smrt našemu svetemu očetu Bernardu ter žalostnega tolažil zaradi nesrečnega izida križarskih pohodov.
Vir
Views: 14
V Italiji, spomin blaženega Janeza, kazamárijskega opata, ki je napovedal smrt našemu svetemu očetu Bernardu ter žalostnega tolažil zaradi nesrečnega izida križarskih pohodov.
Vir
Views: 14
Rodila se je okoli leta 1200 v kraju Petrella Salto v Abruzzih, umrla pa 16. februarja leta 1236 v kraju Borgo San Pietro pri Petrella Salto.
Bila je hči mestnega poglavarja. Leta 1225 je spoznala sv. Frančiška. On ji je za duhovnega spremljevalca predlagal brata Rogerja iz Todija. S pomočjo svojega brata je ustanovila samostan klaris in postala njegova prva predstojnica. Filipo Mareri omenja papež Inocenc IV. že leta 1247.
Vir
Pri kraju Borgo San Pietro (v Abruzzu [abrucu]), blažena Filipa Mareri, devica, ki je prezirala bogastvo in posvetno veseljačenje, in je v rojstnem kraju sprejela pred kratkim začeto obliko življenja svete Klare.
Vir
Views: 81
Duhovnik Mariano Arciero je živel med leti 1707 in 1788. Čeprav gre za čas, ki se nam zdi oddaljen, je »svetnik neodvisno od obdobja svojega življenja vedno aktualen, saj je vzor življenja v veri«. Mariano je bil rojen blizu Salerna v delavni in pobožni kmečki družini. Duhovniško posvečenje je prejel pri 24-ih letih. Znan je bil kot vnet apostol evangelija. Dvajset let je deloval v nekem manjšem kraju blizu Cosenze, nato pa se je njegovo poslanstvo nadaljevalo v Neaplju, kjer je ostal vse do konca življenja. Bil je neutrudljiv pridigar. Božjo besedo je oznanjal vsakomur in bil z njo tako domač, da so ga klicali »Božja knjižnica«. Ljudje pa so ga občudovali tudi zaradi dejavne ljubezni, uboščine in ponižnosti.
»Don Mariano je bil moder pridigar in vzgojitelj duhovnikov.« Njegova naloga je bila med drugim izboljšati delo duhovnikov, jih spodbujati, da bi se bolj trudili pri pridiganju in drugih opravilih, in da bi se zavedali svojih dolžnosti. Nekemu duhovniku, ki je deloval na župniji, a je premišljeval, da bi se umaknil v samostan, je don Mariano dejal: »Vsi bi se radi umaknili, toda kdo bo opravil dela Jezusa Kristusa? Napravi si prostor v svojem srcu in se umakni vanj. Vmes pa nadaljuj s svojim apostolatom.« Novi blaženi je tudi pogosto dejal, da četudi bi duhovnik imel svetost starih menihov, ne bi zadostovalo. Da bi vredno opravljal svojo sveto službo, mora duhovnik nadvse odlično živeti dobroto in tako posvečevati vernike ter jih voditi k večnemu zveličanju.
Kardinal Angelo Amato je nato še enkrat poudaril večno aktualnost tega svetega duhovnika. Ker smo v času, ko se pripravljamo na škofovsko sinodo o novi evangelizaciji, se lahko izpostavi tudi, da je bil Mariano Arciero »izkušen evangelizator«. »Vztrajno je oznanjal Jezusove besede z navdušenjem in v vernikih netil spreobrnjenje, upanje in radost.« Nova evangelizacija pa je prav to poznavanje evangelija in spodbujanje kulture, ki je globlje ukoreninjena v Božji besedi.
Vir
Views: 20
Bl. IVLIANA MALGRANELLI, imenovana Istrska
Servitska tretjerednica blažena Juliana je bila rojena v Kopru. Že v rani mladosti jo je bolj navduševalo duhovno kot posvetno življenje. Domnevajo, da je na pobudo bl. Antonia Martissa, predstojnika koprskih servitov, vstopila v red tretjerednic. Vse svoje življenje je posvetila Bogu in ljudem potrebnim pomoči. Doma je živela v pobožnosti, tolažila žalostne, pomagala bolnim in lačnim, se postila. Vdano je častila nebeško Mater Marijo in njenega edinorojenega sina Jezusa. Po nadvse svetem življenju, ki je bilo drugim meščanom živi vzor vere in molitve, sožitja, skromnosti, odpovedovanja in pokore, je v istrskem glavnem mestu – Kopru, okrog leta 1551, deviška lilija odšla h Gospodu po nebeško plačilo.
Vir
Zadnji cvet svete sedmerice je deviška lilija blažene Julijane, ponosne hčere cenjene družine Malgranellovih. Ko je bil v Kopru ustanovljen red picoker ali tretjerednic meniškega reda servitov, si je Julijana, ki jo je privlačilo bolj duhovno kot posvetno življenje, nadela njihovo sveto obleko, ki je s svojimi temnimi barvami prispevala k njeni slavi. Vedela je, da je služba Nebu prava vrednota in da je na zemlji najbolj častna služba veliki Materi Božji. Ne da bi zapustila rodno mesto in svoj dom (ni namreč znano, da bi tretjerednice v Kopru kadarkoli živele v samostanu), je tako vdano spoštovala Marijo in njenega edinorojenega Sina, da je bila po nadvse pobožnem življenju, ki je bilo drugim someščankam živ vzor skromnosti, odpovedovanja in pokore, okrog leta 1551 v nebesih nagrajena za svojo vdanost in trpljenje s krono večnosti: Toliko je o tem zapisal omenjeni pisec analov servitskega reda. O blaženi Julijani govori tudi Possenti, sodobni pisec analov: O blaženi tretjerednici Julijani vemo le njeno ime, rojstni kraj in kdaj je živela – v nebesa je odšla leta 1551 in bila je iz istrskega glavnega mesta. Domnevajo, da je bil duhovni vodja te Marijine služabnice blaženi Anton, o katerem smo že pisali, ki jo je, čeprav je umrl veliko pred njo, morda na začetku svojega vodenja, ali samostanov ali province, kot smo že omenili, posvetil v redovnico in jo napotil v samostan. Petronio je prepričan, da sta v dveh pobožnih podobah ob nogah velike milostne Matere na glavnem oltarju omenjene cerkve svetega servitskega reda upodobljena ta dva blažena; kakor da tudi tisti, ki že kraljujejo v nebesih, ne smejo biti ločeni od predanega spoštovanja Marije, če so se ji v življenju zavezali kot zvesti služabniki, odšli v samostan in ji posvetili tako svoje telo kot dušo.
Vir
Views: 41
V Perzijskem kraljestvu, sveti Marúta, škof, ki je, po Cerkvi vrnjenem miru, predsedoval seleukijskemu koncilu in je popravljal cerkve, razrušene ob preganjanju kralja Šápura. Položil je relikvije mučencev na škofovskem mestu v Perziji, ki se odslej imenuje Martiropoli.
Vir
Views: 12
V Egiptu, spomin svetega Julijana, mučenca, ter drugih pet tisoč.
Vir
Views: 19