blaženi Jakob Sales – duhovnik, redovnik in mučenec

blaženi Jakob Sales - duhovnik, redovnik in mučenecFrancoski mučenec Jakob (Jacques) Salès (1556–1593) je obiskoval jezuitsko šolo v Billomu od leta 1568 do 1572. V tem času se je v njem utrdila močna pobožnost do Gospoda v presvetem zakramentu. Želel je vstopiti v Družbo Jezusovo, obenem pa je čutil dolžnost, da kot edinec ostane doma. V Pariz je odšel na študij v kolegij Clermont, kjer je njegova želja po vstopu k jezuitom postala močnejša kot kadar koli prej. Oče mu je končno dovolil in leta 1573 je v Verdunu vstopil v noviciat.

Po študiju je leta 1585 še kot mlad jezuit postal profesor teologije v Pont-à-Moussonu. Želel si je, da bi postal misijonar, zato je takratnemu vrhovnemu predstojniku patru Klavdiju Acquavivi pisal prošnjo, da bi bil poslan kamorkoli v Ameriko, na Kitajsko ali Japonsko. Odgovor je bil negativen. Vrhovni predstojnik je odpisal, da je tudi Francija misijonsko območje zaradi sporov med katoličani in hugenoti (francoskimi kalvinisti). Pater Salès se je po tem odločil, da se bo posvetil soočenju z zmotami hugenotov. Ostal je profesor na univerzi, obenem pa je hodil na misijone po bližnjih mestih, tudi v Metz, kjer je bilo goreče središče kalvinistov. Ti so se včasih pomešali med njegove poslušalce in ga poskušali prekinjati z vpadanjem v besedo. Kljub temu je imel Salès uspeh pri utrjevanju vere med katoličani.

Leta 1590 je bil Salès poslan v Tournon, da bi prevzel mesto profesorja »kontroverzne« teologije. Njegova naloga je bila razviti učni načrt za tiste teološke vsebine, ki so ločevale katoličane in protestante, pokazati pravilno usmeritev katoliške teologije in zavrniti protestante. Še vedno je tudi potoval in imel ljudske misijone. Napisal je tudi več knjižic, s katerimi je želel ljudem pomagati pri razumevanju teologije. Ena izmed njih je bila o evharistiji.

Njegov zadnji misijon je bil leta 1593. Montréalski baron je imel navado povabiti jezuite za adventne in postne govore v Aubenas, mesto, kjer so katoličani znova prevladali nad hugenoti. Baron je želel imeti nekoga, ki bi bil sposoben ovreči nauke kalvinistov, ki so postali zelo drzni v svojih napadih na katoličane. Za misijon je bil izbran Salès, spremljal pa ga je brat Viljem Saultemouche, ki je bil zaposlen kot vratar v Pont-à-Moussonu. Salés je pričel govoriti v Aubenasu 29. novembra 1592. Razlagal je vsebino katoliške vere, ne da bi žalil ali poniževal protestante. Ko je končal v Aubenasu, je govoril po bližnjih mestih. Ker pa so se nasprotja med katoličani in hugenoti zaostrila, se je skupaj z bratom Viljemom 5. februarja 1593 vrnil nazaj.

Tisti večer je bil jezuitski profesor na obisku pri kalvinistični družini, ko je zunaj zaslišal glasove razjarjene množice. Pohitel je nazaj v katoliško cerkev, kjer je našel Viljema. Nekaj časa sta ostala v molitvi, nato pa sta se vrnila v jezuitsko rezidenco. Naslednje jutro so trije vojaki vdrli v hišo in našli jezuita pri molitvi. Odpeljali so ju na poveljstvo hugenotov, kjer ju je nekaj kalvinstičnih poslanikov zasliševalo in ju brez uspeha hotelo prepričati, da bi zatajila svojo vero. Razočaran nad nepopustljivostjo patra Salèsa je poslanik, ki je bil odgovoren za zaslišanje, odločil, da morata umreti. Na dvorišču pred poveljstvom so Salèsa še zadnjič vprašali, ali se odpove svoji veri v Kristusovo resnično navzočnost v evharistiji. Ko je to zavrnil, so ga ustrelili v hrbet. Ko je padel na tla, je vojak v njegov hrbet porinil še bajonet. Brat Viljem je na tleh objel truplo duhovnika, nakar so ga zbadali z mečem, dokler tudi on ni umrl. Kalvinisti so trupli jezuitov vlačili po mestnih ulicah in ju šest dni pozneje odvrgli na ruševine neke cerkve, ki so služile za smetišče. Ponoči sta prišla dva katoličana, ki sta trupli pokopala na bližnjem vrtu.
Vir

V Aubenasu [obenáju] (v provinci Viviers, v Franciji), blažena mučenca: Jakob Salés, duhovnik, in Viljem Saultenmouche [soltenmúš], redovnik, iz Družbe Jezusove, ki sta s svojim pridiganjem krepila ljudstvo v katoliški veri in sta bila po zavzetju mesta zaradi iste vere, na nedeljo vpričo ljudstva prebodena.
Vir

Views: 16

sveti Teodor iz Amaseje – vojak in mučenec

Po izročilu iz 9. stoletje je bil rimski vojskovodja in na skrivaj kristjan. Ko je cesar Licinij priredil zmagoslavno slovesnost, je Teodor podrl kipe poganskih bogov. Za krščanstvo je želel pridobiti tudi cesarja, vendar se je situacija obrnila proti njemu. Mučili so ga tako, da so ga dali na križ in nanj streljali s puščicami, na koncu pa odsekali glavo. Umrl je 8. februarja leta 319 v Herakleji ob Črnem morju (današnji Karadeniz).
Goduje 7. februarja, ponekod 17. februarja.
Vir

 

 

 

 

 

 

 

Lokacija:
[mappress mapid=”43″]

Views: 40

sveti Janez Soan de Goto – redovnik in mučenec

Janez Soan de GotoEvangelizacija Japonske se je pričela s prihodom sv. Frančiška Ksaverija leta 1549 in se je v naslednjih letih lepo razvijala. Svoje središče je krščanska skupnost imela v Nagasakiju. Leta 1587 je štela že 205 000 kristjanov. Iz neznanih vzrokov je prav to leto Tajkosama (Tojotomi Hidejoši) izdal odlok o izgonu jezuitov, ki so bili takrat edini katoliški red na Japonskem. Odlok so le deloma izpolnili. Večina jezuitov je ostala in delovala na skrivnem.
Leta 1593 so se na Japonskem izkrcali drugi redovniki, ki so prišli s Filipinov. V prevelikem navdušenju so javno in pogumno oznanjali Kristusa. Politični zapleti med Španci in Japonci so priklicali reakcijo pri cesarju, ki je izdal dekret o priprtju šestih frančiškanov, sedemnajstih japonskih tretjerednikov in treh jezuitskih mučencev. Razen dveh Japoncev so vse odpeljali v Mijako (današnji Kjoto), vsakemu v posmeh odrezali del levega ušesa in jih takšne odpeljali v Nagasaki. Med potjo so jih sramotili pa tudi vabili k odpadu. Vsi so vztrajali v krščanski veri. V Nagasakiju so jih na griču, ki so ga pozneje imenovali sveti grič, križali in vsakemu prebodli srce z dvema sulicama. Med temi šestindvajsetimi mučenci so trije jezuiti: Pavel Miki, Janez Soan de Goto in Jakob Kisai.
Japonski mučenec Janez Soan de Goto je bil rojen leta 1578 v krščanski družini na majhnem otoku otočja Goto. Ker so tam začeli preganjati kristjane, so si krščanske družine, med njimi tudi Soanova, iskale zatočišče v Nagasakiju, da bi lažje živele svojo vero.
S petnajstimi leti je Janez v Osaki prosil za vstop k jezuitom. Zaradi preskušnje je bil sprejet le kot katehist. Na ponovno prošnjo je bil kot novinec pridružen Pavlu Mikiju in Jakobu Kisaiju, od katerih se ni več ločil do smrti. Skupaj z njima je bil 9. decembra priprt in odpeljan v Mijako, kjer so ga v zasmeh vlačili po ulicah. V Nagasakiju je izrekel redovne zaobljube, s katerimi se je pridružil Družbi Jezusovi.
Odveden na morišče je zagledal svoj križ, ga poljubil in pritisnil na srce. Ko so ga nanj privezali, je videl pred seboj svojega očeta in ga takole nagovoril: »Oče, dobro glej, kako je treba dušo postaviti na prvo mesto. Zato poskrbi, da ne boš ničesar prezrl, kar bi ti pomagalo ohraniti vero.« »Sin moj,« mu je rekel oče, »zahvalim se ti za tvojo spodbudo. Ti pa zdaj z veseljem prenesi smrt, ki jo boš pretrpel za našo sveto vero. Kar se mene tiče in tvoje mame, sva pripravljena umreti za isto stvar.« Očetu je Janez izročil za spomin rožni venec, materi pa krpo, ki jo je imel na glavi. Oče se ni oddaljil od morišča, dokler ni bil priča, kako je bil sin privezan na križ in preboden z dvema sulicama skozi srce. Star je bil 19 let.
Vir

Views: 19

sveti Guarin – menih in kardinal

sveti Guarin - menih in kardinalRodil se je leta 1080 v Bologni, umrl pa 6. februarja leta 1150.
Izhaja iz plemiške družine. Leta 1140 je postal menih avguštinec, leta 1144 škof Palestrine in kardinal.
Guarin pomeni “prijatelj kopja”
Vir

V Pelestríni (v Láciju), sveti Gvarín, škof, preslaven zaradi strogosti življenja in po ljubezni do ubogih.
Vir

Views: 15