sveta Hildegunda (Hilda) – grofica in redovnica

HildegundaPo smrti moža grofa Lotharja iz Are, je leta 1165 na svojem posestvu ustanovila ženski samostan premonstrantenk, ki ga je upravljala vse do svoje smrti leta 1183.
Hildegunda pomeni “bojevita bojevnica”
Vir

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Lokacija:
[mappress mapid=”41″]

Views: 20

blaženi Frančišek Spinelli – duhovnik in ustanovitelj

blaženi Frančišek Spinelli - duhovnik in ustanoviteljV kraju Rivolta d‘Adda (v pokrajini Cremona, v Italiji), blaženi Frančišek Spinelli, duhovnik, ki je med mučenjem in dolgotrajnimi težavami, ki jih je potrpežljivo prenašal, ustanovil in vodil kongregacijo Sester za čaščenje najsvetejšega zakramenta.
Vir

Views: 17

sveti Alfonz Marija Fusco – duhovnik in ustanovitelj

sveti Alfonz Marija Fusco - duhovnik in ustanoviteljDuhovnik Alfonz Marija Fusco se je rodil v kraju Angri pri Salernu v Italiji 23 marca leta 1839. Bil je mož redkih besed, a neizčrpne ljubezni, izražene s potezami nežnosti. Posvečal se je delovanju med kmečkim prebivalstvom. Njegovo pridiganje je bilo preprosto in globoko. Veliko je naredil tudi za vzgojo mladih, zlasti revnih in sirot. Ustanovil je kongregacijo sester sv. Janeza Krstnika. Umrl je pri 71 letih, 6. februarja leta 1910.
Vir

Alfonz Marija Fusco je bil rojen v italijanskem mestecu Angri 23. marca 1839. Pri enajstih letih je vstopil v semenišče, vodila ga je močna in jasna želja, da se popolnoma posveti služenju Bogu in Cerkvi. To željo je spremljala še namera, da bi pomagal revnim in zapuščenim otrokom. Leta 1863 je bil posvečen v duhovnika. Njegovo prvo poslanstvo je zaznamovalo predvsem spovedovanje, marljivo oznanjevanje Božje besede ter versko poučevanje otrok in mladih. Za slednje je med drugim odprl brezplačno šolo. Po zgledu sv. Janeza Boska, s katerim si je dopisoval, je nato odprl še oratorij, katerega je zaupal varstvu sv. Alojzija Gonzage.

Fusco je bil prisoten povsod, kjer je bilo mogoče narediti kaj dobrega. Ko je izbruhnila kolera, je naredil vse, kar je lahko, da bi pomagal bolnikom. Bolezen je zadela tudi njega, a jo je prebolel.

Leta 1868 je bil imenovan za cerkovnika kapiteljske cerkve. Zatem se je pridružil kongregaciji duhovnikov misijonarjev, ki so delovali med kmečkim prebivalstvom. V nadaljevanju je postal kaplan, leta 1897 pa kanonik. Leta 1878 je ustanovil kongregacijo sester sv. Janeza Krstnika. Sestre so se posvečale vzgoji osirotelih in revnih deklic. Fusco jim je bil oče, duša in blag ter močan voditelj. In sicer vse do smrti, 6. februarja 1910.

Med različnimi nalogami, ki jih je Alfonz Marija Fusco opravljal, ni nikoli prenehal biti duhovnik, pastir duš, zaljubljen v Kristusa in Cerkev, prijatelj malih in ubogih, vzor vsem zaradi svoje evangeljske preprostosti, pristne in močne vere, odprte, drzne in neizčrpne ljubezni, uboštva in vesele pokorščine. Bil je človek molitve in popolne razpoložljivosti za Boga in ljudi. Služil je, ne da bi karkoli prosil zase, zato je moral pogosto hoditi tudi po trpkih poteh samote in nerazumevanja.
Vir

V Angri (blizu Salerna v Kampániji, v Italiji), blaženi Alfons Marija Fosco, duhovnik, ki se je posvečal delu med poljedelci, vzgoji mladeničev, predvsem revnih in osirotelih in zanje skrbel. Ustanovil je tudi Kongregacijo Sester od Sveti Janeza Krstnika.
Vir

Views: 12

sveti Jakob Kisai – redovnik in mučenec

Jakob KisaiEvangelizacija Japonske se je pričela s prihodom sv. Frančiška Ksaverija leta 1549 in se je v naslednjih letih lepo razvijala. Svoje središče je krščanska skupnost imela v Nagasakiju. Leta 1587 je štela že 205 000 kristjanov. Iz neznanih vzrokov je prav to leto Tajkosama (Tojotomi Hidejoši) izdal odlok o izgonu jezuitov, ki so bili takrat edini katoliški red na Japonskem. Odlok so le deloma izpolnili. Večina jezuitov je ostala in delovala na skrivnem.
Leta 1593 so se na Japonskem izkrcali drugi redovniki, ki so prišli s Filipinov. V prevelikem navdušenju so javno in pogumno oznanjali Kristusa. Politični zapleti med Španci in Japonci so priklicali reakcijo pri cesarju, ki je izdal dekret o priprtju šestih frančiškanov, sedemnajstih japonskih tretjerednikov in treh jezuitskih mučencev. Razen dveh Japoncev so vse odpeljali v Mijako (današnji Kjoto), vsakemu v posmeh odrezali del levega ušesa in jih takšne odpeljali v Nagasaki. Med potjo so jih sramotili pa tudi vabili k odpadu. Vsi so vztrajali v krščanski veri. V Nagasakiju so jih na griču, ki so ga pozneje imenovali sveti grič, križali in vsakemu prebodli srce z dvema sulicama. Med temi šestindvajsetimi mučenci so trije jezuiti: Pavel Miki, Janez Soan de Goto in Jakob Kisai.
Japonski mučenec Jakob Kisai se je rodil leta 1533 v poganski družini. Vsaj do 16. leta ga je vzgajal neki bonze. Pozneje se je dal krstiti, se poročil z novokrščenko, s katero je imel sina Janeza. Ker pa se je žena hotela vrniti k budizmu, se je Jakob skupaj s sinom ločil od nje. Pri dobrih vernikih je poskrbel za sina, da so ga vzgojili v krščanski veri, sam pa se je umaknil v jezuitsko hišo v Osaki. Jezuiti so pri Jakobu kmalu uvideli dobro versko znanje in ga uporabili za katehista. Bil je pobožen in je vztrajno premišljeval Gospodovo trpljenje.
Ko je Tajkosama 8. decembra 1596 izdal dekret o priprtju frančiškanov in njihovih japonskih prijateljev, je bil prijet tudi on skupaj s katehistoma Pavlom Mikijem in Janezom Soanom. Odpeljan je bil v Mijako (današnji Kjoto) s skupino, ki je bila določena za mučeništvo. Na dan pred usmrtitvijo se je Jakobu izpolnila goreča želja, da se je smel z zaobljubami pridružiti Družbi Jezusovi. V trenutku, ko so jim biriči s sulicami začeli prebadati srca, so jetniki pričeli peti pesem Tebe Boga hvalimo. Vseh 26 japonskih mučencev, med njimi tudi tri jezuite, je prištel med svetnike Pij IX. leta 1862.
Vir

Views: 11