sveti Silverij – papež in mučenec

sveti Silverij - papež in mučenecImena: Silverij, Silvo, Silva, Silvija, …
Silverij je bil sin papeža Hormisda in je sprva deloval kot subdiakon v Rimu. Sredi leta 536 ga je kralj Teodahad imenoval za papeža, rimski kler pa ga je priznal šele pod pritiskom. Decembra leta 536 mu je uspelo, da je Rim brez bojev izročil bizantinskemu vojskovodju Belizarju. Slednji ga je pozneje obtožil izdajskih zvez z Goti, zato so papeža prijeli in ga izgnali v Pataro v Likiji. Medtem so v Rimu izbrali papeža Vigilija. Patarski škof je čez nekaj mesecev dosegel, da se je Silverij vrnil v Rim, se zagovarjal in pojasnil svojo krivdo. Tokrat je Vigilij ukazal, da ga izženejo na otok Ponza pred Neapljem. Tam je razočaran umrl leta 537. Kot mučenca ga častijo zaradi ponižanj in bolečin, ki jih je moral pretrpeti.
Vir

– Na otoku Palmorola (v Ligúriji), smrt svetega Silvérija, papeža in mučenca. Ker ni hotel nazaj ustoličiti heretičnega carigrajskega škofa Antima, ki ga je njegov predhodnik Agapít odstavil, je bil na ukaz cesarice Teodore oropan sedeža in odpeljan v izgnanstvo in je tam zaradi mnogih težav umrl. († 2. december 537)
– Rojstni dan za nebesa svetega Silvérja, papeža in mučenca, ki ga je bizantinski vojskovodja Belizar zaradi spletk zlobne cesarice Teodore Avguste poslan v izgnanstvo na otok Ponza [pónca], ker ni hotel zopet nazaj postaviti krivoverskega škofa Antima, ki ga je bil odstavil njegov prednik Agipit. Prav tam je umrl strt od bridkosti, ki jih je pretrpel za katoliško vero.
Vir

Kristusovo Cerkev je vodil manj kot dve leti, toda to je bil zanj čas trpljenja in preizkušenj. Bil je subdiakon v Rimu in na sedež sv. Petra ga je spravil vzhodnogotski kralj Teo dat, ker se je bal, da bi rimska duhovščina ne izbrala za papeža koga takega, ki bi bil bolj naklonjen bizantinskemu cesarju Justinijanu kot pa njemu, ki je bil takrat gospodar Rima. Papež Silverij je bil splošno spoštovan zaradi svoje svetosti in delavnosti in kmalu si je pridobil srca vseh.
Zameril pa se je Teodori, ženi cesarja Justinijana, nekdanji plesavki, ki jo poznamo kot žensko dvomljivega slovesa iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem. Ko ni maral odstaviti svetniškega carigrajskega patriarha Mena, da bi se nanj vrnil njen ljubljenec, krivoverski Antim, je poslala bizantinskega vojskovodja Belizarja, da je papeža Silverija ugrabil in spravil v ujetništvo. To se je ponovilo še enkrat, potem ko je cesar Justinijan papeža ukazal peljati nazaj v Rim. Teodora je bila močnejša. Na samotnem otoku v Egejskem morju je papež Silverij 20. junija 537 (?) umrl. Skoraj gotovo ga je dala umoriti Belizarjeva žena Antonina, da bi se prikupila cesarici Teodori.
Vir

Views: 24

blaženi Kazimir Sykulski – duhovnik in mučenec

V koncentracijskem taborišču Oswiečim (ali Auschwitz blizu Krakova na Poljskem), blaženi Kazimir Sykulski, duhovnik in mučenec, ki je bil umorjen s svinčenkami, ker je v vojni ohranil trdno vero pred preganjalci božje Cerkve. († 11. dezember 1941)
Vir

Views: 2

sveti Aleksander Briant – duhovnik, redovnik in mučenec

Aleksander BriantMučenec v Angliji
Alexander Briant (1556-1581) je bil škofijski duhovnik, ki je v Družbo Jezusovo vstopil tik pred svojo usmrtitvijo. Študiral je v Oxfordu, eden njegovih profesorjev je bil tudi Robert Persons, ki je pozneje tudi postal jezuit in se skupaj z Campionom pritihotapil v Anglijo.
Briant je prečkal Rokavsko ožino avgusta 1577, zato, da bi študiral v angleškem kolegiju v Douaiu, kjer je bil sprejet v katoliško Cerkev. V duhovnika je bil posvečen leta 1578 in se avgusta 1579 vrnil v svojo domovino, kjer je služboval v svojem domačem okraju. Samo dve leti je lahko skrbel za katoličane, preden so ga lovci na duhovnike po naključju ujeli.
Brez uspeha so v neki hiši iskali patra Personsa, ko pa so šli še v sosednjo hišo, so tam našli patra Brianta. Ugrabitelji so ga zadrževali brez hrane in z malo pijače, v upanju, da bi od njega izvedeli kaj o patru Personsu. Ker se ni uklonil, je bil poslan v Tower of London na zasliševanja in mučenje. Angleškim jezuitom je pisal o mučenju in omenil, da se je v mislih tako poglabljal v Kristusovo trpljenje, da med mučenjem ni čutil nobenih bolečin, čutil jih je šele pozneje. Pisal je tudi, da se je, ravno preden je bil drugič mučen, odločil, da bo, če bo spuščen iz zapora, vstopil k jezuitom. Ker je bilo malo verjetnosti, da ga bodo spustili, je prosil, da bi bil sprejet v Družbo Jezusovo. Jezuiti so ga na podlagi pisma sprejeli.
Skoraj dva tedna pozneje so ga po blatnih cestah Londona odvlekli v Tyburn. Z njim sta bila Campion in Ralph Sherwin, škofijski duhovnik. Briant je bil obsojen dan po Campionu. Umorjen je bil z obešanjem in bil še živ razčetverjen. Star je bil samo 25 let.
Vir

V Londonu (na Angleškem), sveti duhovniki: Edmund Campion [kémpion], Radulf Sherwin [šérvin] in Aleksander Briant [brajent], mučenci pod kraljico Elizabeto I., odlični po nadarjenosti in po kreposti. Sveti Edmund, ki je kot mladenič izpovedal katoliško vero, je bil sprejel v Jezusovo Družbo v Rimu in v Pragi posvečen v duhovnika. Vrnil se je v domovino, kjer je zelo potrjeval vero kristjanov, tako z besedo, kot s spisi. Zaradi tega je bil umorjen po mnogih mučenjih v Tiburnu. Z njim sta pretrpela ista mučenja sveti Radulf in Aleksander, od katerih je drugi zaslužil, da je bil v ječi vpisan v Jezusovo Družbo.
Vir

Views: 25