V Cordobi (v Andalúziji, v španski pokrajini), sveta mučenca: Gumesínd, duhovnik, in Servusdéi, menih, ki sta umrla zaradi vere v Kristusa, ker sta pred mavrskimi knezi in sodniki priznala, da sta kristjana.
Vir
O teh svetnikih je malo znanega od sodobnega pisatelja in mučenca, svetega Evlogija (umrl leta 859). Sveti Gumesindo, duhovnik iz Toleda, je še kot otrok prišel s starši v Cordobo; po zaobljubi staršev je postal duhovnik v baziliki treh svetnikov, kjer počivajo sveta telesa Favsta, Januarij in Marciala; tam je sijal v strahu pred Bogom; tam je nekaj časa opravljal sveto službo diakonata, dokler ni bil imenovan za duhovnika v cerkvi na cordobskem podeželju.
Od tam je včasih prihajal v mesto skupaj z blaženim Servidijem (Servusdéi), menihom, ki je takrat še mlad živel s prezbiterjem Pavlom v istem svetišču. Gumesind in Servidij sta se predstavila sodnikom in 13. januarja 852 umrla kot mučenca. Njuni trupli, ki so ju ukradli kristjani, sta bili z verskim obredom položeni v baziliko svetega Krištofa mučenca na drugi strani reke, v južnem delu.
V Recemundovem koledarju iz leta 961 nista omenjena: v Rimskem martirologiju sta zapisana 13. januarja.
IT
Gumesínd je bil menih, posvečen v duhovnika in nato župnik v Campiñi Sur Cordobesa, regiji okoli Puente Genil blizu Córdobe. Umrl je skupaj z menihom Servidijem – ki se morda imenuje Servus Dei zaradi svoje funkcije in katerega pravo ime zato ne bi bilo znano – ter Kolumbo – verjetno identično s Kolumbo iz Cordobe – in drugimi tovariši z obglavljenjem med preganjanjem pod emirjem Abd ar-Rahmanom II. ali njegovim sinom in naslednikom Mohamedom I.
Novice o mučencih iz tistega časa je zbral in v pisni obliki posredoval Evlogij iz Cordobe.
DE
Svetnika Gumesindus (Gomez) in Servus-Dei (Abdallah; Servideo) sta v 8. stoletju živela v Cordobi na jugu Španije, ki je bila takrat glavno mesto Mavrov. Mavri so bili afriški muslimani, ki so v 7. stoletju osvojili Španijo. Sredi 8. stoletja so pod vodstvom emirja Abderrahmana (Abd al-Rahmana) II (822-52) preganjali kristjane, Gumesindus in Servus-Dei pa sta bila v teh preganjanjih mučeniško umorjena.
Gumesindus je bil duhovnik v podeželski župniji blizu Cordobe, Servus-Dei pa menih in puščavnik, ki sta javno izpovedovala svojo vero. Zato so ju aretirali in obsodili na smrt, usmrtili pa so ju 13. januarja 852. Njun spominski dan je dan njune smrti 13. januarja. Poročilo o njunem mučeništvu je napisal sveti duhovnik Evlogij iz Cordobe, ki je vodil evidenco tistih, ki so med letoma 822 in 859 doživeli mučeništvo, ter opisal njihovo trpljenje in smrt med preganjanji. To je bilo delo Memorialis Sanctorum, „Spomin svetnikov“. Za ozadje in pregled vseh mučencev med letoma 822 in 859 glej Mučenci iz Cordobe.
NOR
Sveti Gumesind iz Cordobe, znan tudi kot Gumismundus, Gumersindus ali Gumesindo, je bil duhovnik, ki je doživel mučeniško smrt med preganjanjem Abderrahmana II. v Cordobi v Španiji. Njegov praznik se praznuje 13. januarja. Sveti Gumesindus se je rodil v Španiji in svoje življenje posvetil služenju Bogu in Katoliški cerkvi. Kljub prevladujočim nevarnostim in izzivom, s katerimi so se kristjani soočali v tem času, je neustrašno opravljal svoje duhovniške dolžnosti ter zagotavljal duhovno vodstvo in podporo svojim vernikom v Cordobi. Abderrahman II., kalif Cordobe v 9. stoletju, je sprožil vrsto preganjanj kristjanov, da bi odpravil njihovo prisotnost in vpliv v svojem kraljestvu. V tem obdobju so bili številni kristjani, vključno z duhovniki in verskimi voditelji, brutalno mučeni in umorjeni zaradi svoje vere. Sveti Gumesindus se je odločno uprl preganjanju in se ni želel odreči svojim prepričanjem ter podpirati islamskih praks. Zaradi svoje neomajne vere je bil aretiran in nato mučen, da bi se odpovedal krščanski veri. Kljub hudim telesnim mučenjem je sveti Gumesindus ostal neomajen in do zadnjega diha oznanjal svojo predanost Kristusu. 13. januarja 852 je bil sveti Gumesindus usmrčen v Cordobi in se pridružil številnim drugim krščanskim mučencem, ki so žrtvovali svoja življenja za vero. Njegovo mučeništvo priča o trajni moči krščanstva tudi v času preganjanja in nesreč. Zapuščina svetega Gumesinda, čeprav ni splošno priznana ali slavljena, ostaja navdih za vse kristjane in jih opominja na pomen vere in predanosti spričo nasprotovanja. Čeprav njegovo predstavljanje v dostopnih virih ni posebej omenjeno, je v analih katoliških svetnikov počaščen in čaščen kot mučenec. Čeprav s svetim Gumesindom ni povezano nobeno posebno zavetništvo, lahko njegovo življenje in mučeništvo razumemo kot vir navdiha za tiste, ki se soočajo z verskim preganjanjem in nesrečami. S čaščenjem in spominjanjem svetega Gumesinda se katoličani spominjajo bogate zgodovine mučeništva v Cerkvi in pomena neomajnosti v svojih prepričanjih.
EN
Sveti Servusdei iz Cordobe, znan tudi kot Servusdeus, je bil pobožen menih, ki je bil mučen med preganjanjem Abderrahmana II. leta 852. Rodil se je v Španiji in svoje življenje posvetil služenju Bogu z molitvijo, pokoro in kontemplacijo. O Servusdejevem zgodnjem življenju in vzgoji je malo znanega, vendar se domneva, da je v mladosti vstopil v samostan, da bi se posvetil verskemu življenju. Kot menih se je osredotočil na gojenje globokega osebnega odnosa z Bogom in živel asketsko življenje, pri čemer je sprejel revščino in odrekanje samemu sebi kot sredstvo za približevanje Bogu. Med vladavino Abderrahmana II., ki jo je zaznamovalo obdobje islamske vladavine in zatiranja krščanstva, je Servusdei odkrito izpovedoval svojo vero in se ni hotel odreči krščanskim prepričanjem. Zaradi svojega poguma in neomajne zavezanosti verskim prepričanjem je postal tarča preganjanja. Čeprav se je Servusdei soočal z velikimi pritiski, da bi opustil svojo vero, je ostal neomajen in se odločil ostati zvest svojemu verskemu poslanstvu. Mučeništvo je bilo v tem obdobju pogosta usoda kristjanov in tudi Servusdeja je na koncu doletela enaka usoda. Aretirali so ga ter ga podvrgli hudemu mučenju in krutemu ravnanju, da bi ga prisilili k odpovedi veri. Vendar se Servusdei ni hotel odreči svojemu prepričanju niti ob hudem trpljenju. Njegova vzdržljivost in neomajna vera v Boga sta bili močna priča moči in prepričljivosti krščanske vere. Mučeništvo svetega Servusdeja se je zgodilo v Cordobi v Španiji. Njegova trdnost med preganjanjem mu je prinesla sloves svetega mučenca, spomin nanj pa se časti vse od takrat. Priznavajo in častijo ga kot svetnika, čeprav je bila njegova uradna kanonizacija opravljena pred ustanovitvijo Kongregacije za zadeve svetnikov. Njegov praznik praznujemo 13. januarja. Kot menih in mučenec je Servusdejevo življenje navdih za vse, ki se soočajo z izzivi svoje vere. Njegova predanost Bogu je tudi sredi velikih preizkušenj še vedno svetel zgled neomajne vere in predanosti. Čeprav mu niso pripisali uradnih pokroviteljstev, lahko tisti, ki se soočajo s preganjanjem, zlasti iz verskih razlogov, najdejo tolažbo in pogum v iskanju njegove priprošnje. Sveti Servusdei iz Cordobe s svojim življenjem, smrtjo in zgledom ostaja simbol neomajne vere in predanosti spričo preizkušenj ter vernike opominja na moč in oblast Božje ljubezni in milosti.
EN