V Rimu ob Labikánski cesti, v času cesarja Galijéna, mučeništvo štiridesetih svetih vojakov, ki so ga zaslužili zaradi izpovedi prave vere.
Vir
Secundus je bil vojak. V skupini 40 (ali 25) vojakov – Hieronimov martirologij poleg njegovega omenja še imeni Eno in Quirion – je umrl pod cesarjem Gallienom.
Vseh 40 mučencev so pokopali na cesti Via Labicana – današnji Via Casilina – v Rimu.
DE
Štirideset mučenih vojakov v Rimu je bila skupina pogumnih posameznikov, ki so med Galienovim preganjanjem leta 262 dali življenje za svojo vero. Ti pogumni vojaki so vztrajali pri svojem krščanskem prepričanju in se niso hoteli odreči svoji veri niti ob hudem nasprotovanju in preganjanju.
O posameznih identitetah teh vojakov je malo znanega, vendar je bila njihova kolektivna žrtev splošno priznana in slavljena. Ti mučenci, čeprav neimenovani, navdihujejo generacije vernikov s svojo neomajno predanostjo krščanskim vrednotam in zavrnitvijo zanikanja Kristusa.
Natančne podrobnosti njihovega mučeništva niso obširno dokumentirane, vendar se domneva, da so bili ti vojaki v času usmrtitve nameščeni v Rimu v Italiji. Mučeništvo so doživeli na Via Labicana, cesti v Rimu, ki je znana po svojem zgodovinskem pomenu. Njihova pripravljenost prenašati trpljenje in smrt, namesto da bi se odrekli svoji veri, priča o njihovi globoki predanosti Bogu.
Krščanska skupnost je počastila njihovo smrt in se jih spominjala, njihov praznik pa praznujemo 13. januarja. Ta dan je spomin na njihovo žrtev in priložnost, da verni verniki razmislijo o svoji predanosti prepričanju.
Čeprav štirideset mučenih vojakov v Rimu morda nima uradnega patronata ali posebne vloge zavetnika, ki bi jim bila dodeljena, je lahko njihov zgled trdnosti pred preganjanjem navdih za vse, ki se soočajo s težavami ali se trudijo ostati zvesti. Njihova zapuščina živi naprej prek zgodb in predanosti vernikov skozi zgodovino.
Čeprav so izčrpni podatki o teh mučencih morda omejeni, je njihova prisotnost v krščanskem izročilu pomembna. Spomin nanje je ohranjen v različnih virih, med drugim v Enciklopediji svetnikov “Our Sunday Visitor’s”, ki poudarja njihovo predanost in žrtve.
Čeprav ni znanih slik ali videoposnetkov, ki bi bili posebej povezani s temi mučenci, je njihova zgodba pomemben opomin na žrtve neštetih posameznikov v zgodovini, ki so za svojo vero dali vse. Štirideset mučeniških vojakov v Rimu je pričevanje o trajni moči in pogumu tistih, ki se odločijo ostati zvesti svojemu prepričanju, tudi ko se soočajo z izjemnimi izzivi in stiskami.
EN
Cesarja Valerijan in Galijan sta proti Cerkvi sprožila tako silovito preganjanje, da so kristjani nekaj časa menili, da je nastopila vladavina Antikrista. Preganjanje se je začelo leta 259 in je trajalo tri leta in pol; šteje se za osmo splošno preganjanje. Ni mogoče izračunati števila ljudi vseh starosti in stanj, ki so raje izbrali smrt kot odpadništvo: Vzhod, Zahod, Afriko in ves svet je preplavila krščanska kri; potekali so tako posamezni poboji kot splošni masakri. Martirologij 13. januarja omenja štirideset vojakov, ki so istega dne doživeli smrt, z naslednjimi besedami: „V Rimu triumf štiridesetih blaženih vojakov, ki so si zaradi izpovedi vere na Labikanski poti pod vladavino Galijana zaslužili prejeti krono mučeništva.“
EN