Albert, poljski apostol ubogih je bil doma iz krakovske škofije. Že v mladosti je izgubil očeta in mater ter se nato šolal na različnih zavodih. Pridružil se je celo upornikom v protiruski vstaji, kjer je bil tudi ranjen. Študiral je tudi slikarstvo in se uveljavil kot umetnik s svojim ateljejem, kjer je rad zbiral uboge in zapuščene. Ko je leta 1888 vstopil k frančiškanskim tretjerednikom, se je še bolj posvetil skrbi za uboge, skrbel za njihovo hrano, pa tudi za duhovno pomoč.
Vir
…Albert Chmielowski ali sv. Albert, po podobi katerega je nastala knjiga, je težavno življenje največjih mestnih revežev-brezdomcev spoznal v Krakovu, kamor je prišel po študiju slikarstva v Parizu, Gentu in Munchnu. Dokler ni ustanovil svoje redovne skupnosti, je skrbel za tople prostore in hrano krakovskih brezdomcev, urejal domove za prenočevanje in ustanavljal delavnice, leta 1888 pa je ustanovil kongregacijo oziroma nekakšno redovno skupnost imenovano albertinski bratje in albertinske sestre.
Vir
Adam Chmielowski se je rodil blizu Krakowa 20.avgusta leta 1845; plemenitim staršem Albertu in Jožefi Borzyslawski. Od staršev je prejel globoko vero, domoljubje in ljubezen do ubogih. Kot otrok je postal sirota, zato so zanj poskrbeli sorodniki. Začel je s študijem umetnosti, vendar je že leta 1863 sodeloval v uporu proti Rusom. Bil je ranjen in zajet, zato so mu brez anestezije amputirali nogo. Kasneje je odšel v Belgijo na študij gradbeništva, se prepisal v Pariz in kasneje na študij slikarstva v München.
Kot tridesetletnik se je vrnil v domovino in želel svojo umetnost in celega sebe posvetiti večji Božji slavi. Zato v njegovem ustvarjanju prevladujejo religiozne teme.
V tem času je odkril duhovno in materijalno revščino mnogih v Krakowu. Odločil se je ne samo da jim pomaga, ampak da postane njihov brat. Sivi frančiškanski habit je oblekel 25. avgusta 1887 in dobil ime Albert. Po letu dni je izrekel zaobljube po pravilih tretjega reda svetega Frančiška. Takrat je tudi utemeljil Kongregacijo bratov Tretjega reda svetega Frančiška – služabnikov revnih (Družba Albertincev). Štiri leta kasneje, leta 1891 je ustanovil tudi žensko vejo družbe, Albertinke, z namenom poskrbeti za zapuščene žene in otroke. Organiziral je zatočišča za reveže, hiše za invalide in neozdravljivo bolne, sestre pa je poslal tudi na delo v vojaške bolnišnice. Ustanavljal je tudi ljudske kuhinje za reveže, sirotišnice in vrtce za zapuščene otroke in mladino. Delil je hrano in obleko, nudil streho brezdomcem. Zdravim brezdomcem je poiskal delo in jim pomagal, da so se vrnili v življenje in družbo. Ob skrbi za telesne potrebe teh ljudi je skrbel tudi na njihove duše.
Izčrpan in utrujen je brat Albert umrl na sam Božič leta 1916 v sirotišnici, ki jo je sam ustanovil. Njegovo duhovno dediščino po mnogih državah širijo bratje in sestre njegove družbe.
Papež Janez Pavel II. je brata Alberta razglasil za blaženega 22. junija leta 1983 v Krakowu, 12. novembra 1989 pa še za svetnika.
Vir
V Krakovu (na Poljskem), sveti Albert (Adam) Chmielowski, redovnik, slaven slikar, ki se je posvetil ubogim in se je trudil jim biti v vsem dober. Ustanovil je Kongregacije bratov in sester Tretjega reda svetega Frančiška, za službo ubogim.
Vir