V Dijonu [dižónu] (v lyonski Galiji, danes v Franciji), sveti Benígnus, ki se časti kot duhovnik in mučenec. Sveti Polikarp ga je poslal oznanjat evangelij v Galijo in ko ga je dal sodnik Terencij pod cesarjem Markom Avrelijem z najhujšimi mukami na mnoge načine trpinčiti, je nazadnje zapovedal njegov vrat z železnim drogom zmečkati in telo s sulicami prebosti.
Vir
Sveti Benignus je bil rojen v mestu Smyrna v Mali Aziji (danes Izmir na zahodni obali Turčije). Tam je bil učenec svetega Polikarpa († 155; praznik 23. februar), ki je poznal apostola Janeza († okoli 100; praznik 27. december). Škof ga je v spremstvu duhovnika Andocha († 2. stoletje; praznik 24. septembra), diakona Thyrsa († 2. stoletje; praznik 24. septembra), poddiakona Andéola (prvotno Anatolius; † 2. stoletje; praznik 1. maj) in še nekaj duhovnikov poslal v Galijo, da tam oznanjajo evangelij. Pristali so nekje v bližini Marseilla.
Andéol je nekaj časa ostal v Carpentrasu; od tam se je odpravil v Viviers, kjer je na koncu umrl mučeniške smrti.
Ostali so prispeli v mesto Autun. Tam jih je prijazno sprejel senator Faustus. Benignus je tako prepričljivo govoril o Jezusu in evangeliju, da je rimski dostojanstvenik opustil svojo vero in se spreobrnil h Kristusu, skupaj s svojim sinom Symforianusom. Ta prvi začetek se je kmalu razvil v cvetočo krščansko skupnost.
Faustus je Benignusa prosil, naj odide v Langres in tam poskuša spreobrniti vnuke matrone Leonille, trojčke Speusippusa, Eleusippusa in Meleusippusa, k pravi veri. Benignus se je odpravil tja in s svojim navdihujočim zgledom resnično pripeljal tri mlade moške k Kristusu. Dali so se krstiti, odstranili vse rimske božanske kipce iz svoje vile in svojo hišo spremenili v cerkvico, ki jo je Benignus posvetil apostolu sv. Janezu.
Nato je Benignus odšel v Dijon. Tam je našel gostoljubno zatočišče pri ženski po imenu Paschasia († okoli 178; praznik 9. januar) in tam je na koncu umrl mučeniške smrti.
NL