Na Sicíliji, rojstvo svetega Evzébija, papeža, ki je bil od cesarja Makséncija kot trajna priča Kristusa odpeljan na ta otok in je izven zemeljske domovine zaslužil nebeško kraljestvo. Njegovo telo je bilo prepeljano v Rim in položeno na Kalistovem pokopališču. († 17. avgust 309)
Vir
V njegovem času so se nadaljevali spori glede sprejema odpadlih v času Dioklecijanovega preganjanja. On je v nasprotju do svojega predhodnika Marcela, ki je zastopal izredno strogo stališče, predlagal milejše pogoje za sprejem. Vendar tudi to nekaterim ni bilo všeč in je zopet prišlo do nemirov, ki jih je vodil neki Heraklij. To je izkoristil cesar Maksencij kot pretvezo, da je tudi njega izgnal iz Rima kot njegovega predhodnika; prav tako je izgnal njegovega nasprotnika, tokrat na Sicilijo. Tako je njegov pontifikat trajal komaj štiri mesece, torej od 18. aprila do 17. avgusta 309. V izgnanstvu je Evzebij kmalu umrl.
Papež Evzebij je krstil v Rimu poznejšega svetega škofa Evzebija iz Vercellija, ki mu je pri krstu dal tudi svoje ime.
Evzebij je pokopan v Kalistovih katakombah v Rimu, tako kot njegov predhodnik Marcel I.. Damaz I. mu je dal vklesati na grob epitaf sestavljen iz 8 heksametrov. Tam je zapisano, da je bil mučenec, česar ni treba razumeti v strogem pomenu besede. Ko hvali odločnost in usmiljenost papeža, z ostrimi besedami graja njegove nasprotnike: zapeljevanje, neslogo, prevrat.
Njegov god je 17. avgusta (prej 26. septembra); to je dan, ko je bil poslan v pregnanstvo.
Vir