sveti Hermes, Agej in Kaj iz Bologne – mučenci

– V Bologni [bolonji] (v Italiji), spomin svetih mučencev: Herméta, Ageja in Gaja.
– V Méziji (?) (na današnjem ozemlju med Romunijo in Bolgarijo), sta mučeniško smrt pretrpela mučenca Hermés in Kaj, od katerih je bil eden mučen v Arčeru, drugi v Vidinu.
– V Bologni [bolonji] (v Italiji), spomin svetega mučenca Ageja. (ok. 300)
Vir

Sveti mučenec Agej, znan tudi kot sveti Aggaeus ali Aegaeus iz Italije, je bil znan krščanski mučenec, ki naj bi živel okoli leta 300 našega štetja. Čeprav se o njegovem življenju do danes ni ohranilo veliko zanesljivih podatkov, je zaradi svojega pogumnega pričevanja za vero postal spoštovana osebnost v katoliškem izročilu. Aggaeus naj bi se rodil v Italiji v času, ko se je zgodnja krščanska skupnost soočala s hudim preganjanjem pod rimskim cesarstvom. Kljub pomanjkanju natančnih podatkov o njegovem zgodnjem življenju velja, da je Aggaeus krščansko vero sprejel že v mladosti in ji ostal zvest vse življenje. Podrobnosti o Aggaejevem mučeništvu so negotove, vendar je splošno sprejeto, da je umrl za svojo vero v obdobju hudega preganjanja. Kljub nepredstavljivim težavam se ni hotel odreči krščanskemu prepričanju in je bil na koncu umorjen kot mučenec. Aggaeus je postal svetel zgled vere in vztrajnosti, ki je v naslednjih stoletjih navdihnil nešteto vernikov. Katoliška cerkev je kljub pomanjkanju zgodovinskih zapisov Aggaeusa priznala za svetnika. Čeprav natančen datum njegove kanonizacije ostaja neznan, se domneva, da se je zgodila pred uradno ustanovitvijo Kongregacije za zadeve svetnikov v 16. stoletju. Aggaeusov praznik se praznuje 4. januarja, čeprav so ga v Bologni v Italiji prej praznovali 28. januarja. Čeprav upodobitve svetega Aggeja v umetnosti niso dobro dokumentirane, je običajno upodobljen kot mučenec s simboli, kot sta palmova vejica, ki simbolizira zmago nad smrtjo, ali meč, ki označuje njegovo mučeništvo. Čeprav posebni patronati ali področja zavetništva, povezana s svetim Aggaeusom, niso jasna, je običajno, da se verniki nanj obračajo po moč in priprošnjo v času preganjanja, nesreče ali ko se soočajo z izzivi za svojo vero. Življenje svetega mučenca Aggeja je morda zavito v skrivnost, vendar je zaradi svoje neomajne predanosti Kristusu in pripravljenosti plačati najvišjo ceno postal spoštovana osebnost v analih katoliške zgodovine. Njegov zgled še vedno navdihuje vernike, da ostanejo zvesti kljub težavam in da si upajo zagovarjati svoja prepričanja.
EN

Sveti Hermes iz Moesije, znan tudi kot Ermete ali Hermas, je bil mučenec, ki je živel v 3. stoletju. Natančen datum njegovega rojstva in kraj izvora nista znana, vendar se domneva, da se je rodil v Moesiji, starodavni regiji, ki je danes del današnje Bolgarije. Hermes je svoje življenje posvetil širjenju krščanskih naukov v času, ko se je vera soočala s preganjanjem. Neustrašno je oznanjal svojo vero in številne posameznike spreobrnil v krščanstvo ter si pridobil sloves pobožnega in pogumnega vernika. Okoli leta 300 je Hermes postal žrtev hudega preganjanja kristjanov, ki je prevladovalo v rimskem cesarstvu. Postal je mučenec in žrtvoval življenje za svojo vero. Vendar natančne okoliščine njegovega mučeništva niso znane, saj so zgodovinski zapisi in poročila o tem obdobju redki. Katoliška cerkev je Hermesa zaradi njegove zvestobe in pripravljenosti prenašati trpljenje in smrt za svoje prepričanje priznala za svetnika. Njegova kanonizacija se je zgodila v obdobju pred kongregacijo, kar pomeni, da se je zgodila pred uradno ustanovitvijo Kongregacije za zadeve svetnikov v 16. stoletju. Katoliška cerkev svetega Hermesa iz Moesije praznuje in časti 4. januarja, čeprav so v preteklosti njegov praznik praznovali 28. januarja, in sicer v Bologni v Italiji. Domneva se, da je imel prav ta datum poseben pomen v povezavi s svetnikom, čeprav razlog za to povezavo ostaja neznan. Glede posebnih predstav ali pokroviteljstev, povezanih s svetim Hermesom, ni na voljo nobenih prepričljivih informacij. Možno je, da so se te podrobnosti sčasoma izgubile ali pozabile. Kljub omejenim podatkom, ki so se ohranili o njegovem življenju, sveti Hermes iz Moesije še vedno navdihuje vernike po vsem svetu s svojo neomajno predanostjo veri, pogumom pred preganjanjem in končno žrtvijo kot mučenec za krščanstvo.
EN

Rimski martirologij 31. decembra omenja Hermesa, eksorcista v Reziarii (današnji Arcer) v Moesiji, 4. januarja pa se spominja skupine Hermes, Aggeus in Caius ter kot kraj njihovega mučeništva navaja Bononijo (današnji Widdin), prav tako v Moesiji. To ime pa je v 9.-10. stoletju v italijanski Bologni vzbudilo prepričanje, da gre za lokalne mučence, tako da so jih sprejeli za zavetnike in zahtevali, da imajo njihove relikvije v cerkvi Santa Croce.
Ne moremo pa ugotoviti, iz katerega vira je Baronij črpal novico o mučeništvu teh svetnikov pod cesarjem Maksimijanom. V Hieronimovem martirologiju najdemo 31. decembra omembo Gaga v Bononiji in Hermesa, eksorcista, v Reziariji; v istem viru sta 1. januarja, vendar brez geografske navedbe, skupaj omenjena Gagus (ali Gaj) in Hermes in končno 4. januarja v Bononiji trije svetniki Hermes, Aggeus in Gaj. Če se obrnemo na sirski martirologij iz 4. stoletja, je na dan 30 kanun I (30. december) v mestu Bononia omenjen samo eksorcist Hermes. Zato lahko sklepamo, da je Hermes ena in ista oseba in je v Bononiji pretrpel mučeništvo kot Kaj; ni čudno, da se je pobožnost do njega razširila v sosednje mesto Reziaria.
O Aggeju ni nič znanega.
Bollandisti v Komentarju k rimskemu mučeništvu predlagajo, naj se bere Argeus, ki bi bil rimski mučenec, ki ga praznujemo 2. januarja. Treba je še pojasniti, kako bi se njegov kult preselil v mesto Mesija.
IT

Hermes, Aggaeus in Caius so postali mučenci med preganjanjem pod cesarjem Maksimijanom.
Občasne trditve, da so Hermes, Aggej in Kaj umrli v Bononiji na Vzhodu – verjetno gre za današnji Vidin v Bolgariji – ali Baloni v Trakiji, so napačne.
Nad grobovi teh treh so v Bologni zgradili cerkev, v kateri so bili pozneje pokopani tudi mučenci Vitalis, Agricola in Proculus; nato je postala cerkev Santi Vitale e Agricola, zdaj pa je del cerkve San Stefano.
DE