Sveti Gaetano Errico, ki ga je sveti oče 12. oktobra 2008 razglasil za svetnika, se je rodil leta 1791 v Neaplju v Italiji, kjer je leta 1860 tudi umrl. Kot duhovnik je zelo pogosto obiskoval neozdravljive bolnike v neapeljskih bolnišnicah, pa tudi zapornike, ki jih je spovedoval. Bil je velik spovednik, ki je slišal nešteto izpovedi predvsem bolnih oseb, v pogovoru z njimi pa jim je skušal pokazati milost Božje ljubezni. To se je dogajalo v času, ko je janzenizem zagovarjal zelo strogo vizijo krščanske vere. Errico je bil svetovalec kardinalov, nadškofov in neapeljskega kralja Ferdinanda, svetoval pa je tudi revnim, ki jim je pomagal najti pravo pot. Vsem tem je ponavljal, da je potrebno več časa kot pri spovedniku preživeti pri Jezusovih nogah. Sveti Gaetano Errico pa si je predvsem prizadeval za pričevanje za Gospodovo milost, zato je ustanovil red misijonarjev Presvetega Jezusovega in Marijinega srca.
Vir
»Prižgimo ljubezen do svetih src Jezusa in Marije v srcih vseh ljudi.«
»V dobi, ki so jo zaznamovale globoke politične in družbene spremembe, je Kajetan Errico v nasprotju z duhovno strogostjo janzenistov oznanjal veličino usmiljenega Boga, ki vedno kliče k spreobrnjenju tiste, ki živijo pod oblastjo zla in greha. Kot pravi mučenec spovednice je cele dneve razdajal svoje moči, da je sprejel in poslušal spokornike. S svojim zgledom nas poziva, naj znova odkrijemo vrednost in pomen zakramenta pokore, kjer Bog tako radodarno deli svoje odpuščanje in kaže Očetovo blagost do svojih šibkih otrok« (papež sv. Janez Pavel II.).
Ime: Kajetan (Gaëtano) izhaja iz latinskega imena Caietanus in pomeni »gaetanski, iz Gaëte«, nekdaj rimskega pristanišča Portus Caietae pri Neaplju.
Rojen: 19. oktobra 1791.
Kraj rojstva: Vasica Secondigliano, danes predmestje na severu Neaplja v Italiji.
Umrl: 29. oktobra 1860.
Kraj smrti: Rojstni kraj Secondigliano.
Družina: Bil je drugi od devetih otrok v družini Pasqualeja in Marije Marseglia. Oče je delal v tovarni testenin, mati pa je tkala pliš.
Napoved: Neki redemptorist je njegovi materi, ko ga je kot otroka prinesla k blagoslovu, napovedal: »Ta otrok bo duhovnik, velik pridigar in svetnik, ki bo naredil veliko dobrega za Secondigliano.«
Študij: S štirinajstimi leti je zaprosil za sprejem najprej pri kapucinih in nato pri redemptoristih, a so oboji zavrnili njegovo prošnjo, ker je bil premlad. Dve leti kasneje so ga sprejeli v nadškofijsko semenišče v Neaplju. Ker mu starši niso mogli plačati bivanja, je vsak dan pešačil po osem kilometrov od doma.
Dobrodelnost: Kljub temu da ni bival v semenišču, je uspešno študiral, vsak dan je bil pri maši in obhajilu, pomagal doma, vsak četrtek pa preživel med bolniki v bolnišnici v Neaplju, kjer jim je poleg nasmeha in skromne pomoči prinašal drobna darila, kupljena s prihranki. Ob nedeljah pa je na ulicah domače vasice zbiral otroke in jih učil katekizma.
Duhovnik: V duhovnika je bil posvečen 23. septembra 1815 v kapeli neapeljske katedrale.
Službovanje: Po posvečenju je dvajset let deloval kot šolski učitelj in župnik pri cerkvi sv. Kozma in Damjana. Ves čas je ostal zvest svoji dotedanji praksi: ob četrtkih in nedeljah je na ulicah, po gostilnah in na križiščih pridigal, katehiziral, spovedoval ter materialno in duhovno pomagal revežem.
Videnje: Na duhovnih vajah leta 1818 se mu je v videnju prikazal sv. Alfonz Ligvorij in mu razodel, da Bog od njega pričakuje, da bo zgradil cerkev in ustanovil novo kongregacijo.
Ustanovitelj: 9. decembra 1830 je bila blagoslovljena nova cerkev Žalostne Matere Božje, ki je kmalu postala romarski kraj. Ob njej je zgradil manjšo hišo, kjer so se naselili prvi člani kongregacije misijonarjev presvetega Jezusovega in Marijinega Srca. 14. marca 1836 je postala škofijsko pravna, 7. avgusta 1846 pa je red potrdil tudi papež.
Zavetnik: Misijonarjev presvetega Jezusovega in Marijinega Srca.
Goduje: 29. oktobra.
Beatifikacija: Sv. papež Janez Pavel II. ga je 14. aprila 2002 razglasil za blaženega, papež Benedikt XVI. pa 12. oktobra 2008 za svetnika.
Splet: www.missionofsacredhearts.org
Vir
Lokacija:
[mappress mapid=”16″]