V Páviji (v Ligúriji), sveti Krispín, škof.
Vir
Rojen je bil v plemiški družini v mestu ob koncu 4. stoletja. Po očetovi smrti se je posvetil skrbi za revne in bolne ter postal zelo priljubljeni pridigar. Leta 456 je škof Krispin posvetil Epifanija v diakona in ga imenoval za svojega naslednika. Krispin je bil zelo aktiven škof in se posvečal širjenju krščanstva po vsej Lombardiji. Umrl je leta 466 in bil pokopan v cerkvi Santa Maria Maggiore, ki jo je sam dal zgraditi.
Etimologija: Krispin = s kodrastimi lasmi, iz latinskega jezika
Emblem: Škofovska pastirska palica
Martirologio Romano: V Paviji, sveti Krispin, škof. Zanimivo je, da sta istega dne 7. januarja obeležena sv. Krispin I. in sv. Krispin II., oba škofa mesta Pavia; Martirologio Romano v svoji zadnji izdaji ga navede tako: “Papiae sancti Crispini episcopi”, brez dodatnih pojasnil. Sv. Krispin I. je bil že škof leta 446 in je sprejel med bralce svoje cerkve sv. Epifanija, ki ga je posvetil za diakona leta 456 in ga potem imenoval za svojega naslednika; v tistih časih je bilo običajno, da je diakon lahko bil posvečen za škofa, ne da bi bil prej duhovnik. Umrl je leta 466 in bil pokopan v cerkvi S. Maria Maggiore, ki jo je sam dal zgraditi. O sv. Krispinu II. je znano, da je bil 11. škof Pavia in naj bi umrl 30. oktobra 541, tudi on je zgradil cerkev, sv. Kozme in Damijana. Zaradi kratkega časovnega razmika med obema škofijama, enakih imen in enakega položaja škofov Pavia, je prišlo do zmede glede dvojne praznovanja, dejansko pa je samo eno, brez natančnega navedbe, na katerega od obeh se nanaša. Ime Krispin izhaja iz latinskega jezika, s pomenom “kodrast, s kodrastimi lasmi”.
IT
Krispin je omenjen v “Življenjepisu sv. Epifanija” škofa Magnusa Felix Ennodiusa. Rodil se je v Paviji v plemiški družini in kot kanonik je bil imenovan za škofa s strani sv. Ursicina, ki mu je sledil kot škof Pavije med pontifikatom sv. Leona Velikega, okoli leta 433; sprejel je sv. Epifanija med bralce v svoji cerkvi, ga posvetil za diakona leta 456 in ga določil za svojega naslednika. Izgleda, da se je izkazal s svojimi storitvami za mir med meščani, vmešaval se je v spore med nasprotnimi frakcijami. Prav tako je prispeval k ponovni vzpostavitvi sprave med nekaterimi nasprotujočimi si strankami, ki so se sporekale glede cene nekaterih polj, zaradi česar so mu bili vsi hvaležni, in je bil omenjen kot dragocen poseg apostolskega moža. Kljub dolgemu škofovstvu približno 34 let ni dodatnih informacij o njegovem življenju. Krispin je pokopan v cerkvi Santa Maria Maggiore, ki jo je sam dal zgraditi.
IT
Sveti Krišpin (it: Crispino; lat: Crispinus) je živel v 4. stoletju v Italiji. Izhajal je iz plemiške družine v Paviji (Ticinum) v Lombardiji v severni Italiji. Leta 433 je nasledil svetega Ursicina (it: Ursicino) (410-33) in postal sedmi škof v Paviji. Leta 451 je podpisal akte milanskega koncila. Med lektorji njegove cerkve je bil sveti Epifanij, ki ga je leta 456 posvetil v subdiakona in nato leta 458 v diakona. Imenoval ga je za svojega naslednika, saj je bilo v tistih časih običajno, da je bil diakon posvečen v škofa, ne da bi bil prej duhovnik.
Legenda pravi, da je bil Krišpin I. škof v Paviji v prvi polovici 2. stoletja in je to službo opravljal 35 let, preden je okoli leta 250 umrl. Za prvega škofa v Paviji pa velja sveti Sirus (Siro), ki je umrl šele okoli leta 370. V resnici je bil torej Krišpin I. škof sredi 400. let.
Po 43 letih odličnega služenja svoji škofiji in mestu je Krišpin umrl leta 467. Škofoval je pod svetimi papeži Sikstom III (432-40), Leonom I. Velikim (440-61) in Hilarijanom (461-68). Pokopali so ga v cerkvi Santa Maria Maggiore, ki jo je zgradil sam. Nasledil ga je njegov diakon, ki je postal škof Epifanij (467-99).
Njegov spominski dan v Martyrologium Romanum je 7. januar. Na isti dan se spominjamo tudi svetega Krišpina II, enajstega mestnega škofa (521-41). Kratek čas med obema škofoma in isto ime sta povzročila takšno zmedo, da namesto dveh praznovanj svetega Krišpina Pavijskega obeležujejo 7. januarja, ne da bi navedli, katerega Krišpina. V novi izdaji Martyrologium Romanum (2001) zato piše le: „V tem primeru je treba upoštevati, da se je v tem času v Sloveniji praznoval dan sv: Papiae sancti Crispini episcopi („v Paviji sveti Krišpini, škof“), brez nadaljnjih podrobnosti. Etimološko ime Crispin izhaja iz latinščine in pomeni „kodrasti lasje“ (it: capelli ricci).
Da bi bila zmeda še večja, nekateri viri navajajo kar tri pavijske škofe z imenom Krišpin, od katerih je prvi umrl leta 250, drugi leta 303 in tretji leta 467. Vendar je tretji dejansko prvi, pred Sirusom sredi leta 300 pa v Paviji ni bilo nobenega škofa.
NOR
Sveti Krispin II. iz Pavije, znan tudi kot Krišpin Pavijski, je bil pomemben škof iz petega stoletja v mestu Pavija v Lombardiji v Italiji. Kljub omejenim razpoložljivim podatkom o njegovem življenju sta njegov pomen kot duhovne osebnosti in njegov prispevek k Cerkvi splošno priznana. Krišpin II. iz Pavije je živel v času pomembnega cerkvenega razvoja, ko so potekali številni koncili, ki so obravnavali teološke spore in spodbujali enotnost krščanske vere. Eden od takšnih koncilov, znan kot Milanski koncil, je imel osrednjo vlogo v Krišpinovem življenju in služenju. Na tem koncilu je Krišpin II. pomembno vplival, saj je dejavno podpiral njegova dejanja in odločitve. Cilj milanskega koncila, ki je potekal v začetku 5. stoletja, je bil obravnavati teološke spore in spodbujati cerkveno disciplino v regiji. Krišpin II. je kot škof v Paviji sodeloval na koncilu in si dejavno prizadeval za njegove cilje. Njegova podpora odločitvam koncila je pokazala njegovo zavezanost ohranjanju nauka Cerkve in spodbujanju enotnosti med kristjani. Prizadevanja Krišpina II. med milanskim koncilom niso bila omejena na intelektualno razpravo. Dejavno si je prizadeval za izvajanje koncilskih sklepov v svoji škofiji. S tem je imel ključno vlogo pri gojenju močnejše in enotnejše krščanske skupnosti v Paviji. Njegova predanost tem prizadevanjem je utrdila njegov sloves pomembnega duhovnega voditelja in globoko spoštovanega škofa. Čeprav nimamo podrobnih podatkov o fizičnem videzu Krišpina II. ali posebnih simbolov ali upodobitev, povezanih z njim, je pomembno poudariti, da njegova svetost presega zgolj predstavo. Kljub temu si ga lahko predstavljamo upodobljenega kot škofa, ki v rokah drži pastirsko palico ali knjigo, kar simbolizira njegovo škofovsko službo. Sveti Krišpin II. je umrl leta 465 v Pavii v Italiji zaradi naravnih vzrokov. Za njegovo smrtjo je žalovala njegova čreda, ki je prepoznala njegovo neomajno predanost Cerkvi in neutrudna prizadevanja za pospeševanje krščanske edinosti. Zaradi njegove svetosti in vpliva, ki ga je imel na lokalno krščansko skupnost, se je sloves svetnika Krišpina II. razširil še za časa njegovega življenja. Čeprav je njegova kanonizacija potekala pred uradno ustanovitvijo Kongregacije za zadeve svetnikov, je Crispin II. prejel priznanje za svetnika v predkongregacijskem obdobju Katoliške cerkve. To priznanje potrjuje njegovo izredno krepost, njegov prispevek k Cerkvi in trajen vpliv njegovega duhovnega vodstva. Čeprav sveti Krišpin II. nima posebnih patronatov, povezanih z njim, ga mnogi vidijo kot vzornika na področjih, kot so spodbujanje krščanske edinosti, ohranjanje cerkvenega nauka in nesebična predanost skupnosti. Njegovo življenje in služba sta vir navdiha tako za duhovnike kot laike, ki si prizadevajo poglobiti svojo vero in živeti bolj krepostno življenje. Sveti Krišpin II. iz Pavije je zgled moči pobožnega škofa, ki je s svojo neomajno predanostjo Cerkvi in dejavnim sodelovanjem na koncilih zapustil trajno dediščino vere in edinosti. Kljub omejenim podatkom, ki so na voljo o njegovem življenju, njegov vpliv in vpliv na skupnost še vedno odmevata skozi stoletja.
EN