Sveti Leon II. je le kratek čas vodil Cerkev (682 – 683). Po rodu je bil s Sicilije. O njem je znano, da je bil zelo izobražen človek, dober poznavalec cerkvene in klasične književnosti, vešč latinskega in grškega jezika, podučen v glasbi tako, da je lahko uspešno vodil Pevsko šolo v Lateranski baziliki. Dostopen mu je bil torej velik del tedanje kulture. Svoje znanje je uporabljal tudi za urejanje in izboljšave cerkvenih hvalnic in prevodov psalmov. Kot papež je odobril in potrdil sklepe tretjega carigrajskega koncila, ki je ob predsedovanju papeških legatov in ob prisotnosti cesarja Konstantina IV. potekal v letih 680-681 v Carigradu. Na njej sta bila prisotna tudi dva patriarha: carigrajski in antiohijski ter 170 škofov. Te sklepe je dal papež prevesti iz grščine v latinščino.
Ob učenosti in pastirski skrbi za Cerkev je papeža Leona II. odlikovala tudi velika ljubezen do ubogih in siromašnih. Bil jim je pravi oče. Obilno je delil miloščino, tolažil in svetoval. Posebno pozornost je posvečal vdovam in sirotam.
Papež LeonII. je dal pregraditi staro diakonijo San Giorgio in Velabro, ter obnoviti cerkev svete svete Vivijane, device in mučenke, v katero je dal prenesti posmrtne ostanke svetih mučencev Simplicija , Faustine in Beatrice. Telesa teh mučencev so bila dolgo pokopana na Via di Porto. Sveti papež Leon II. je umrl 28. junija 683, na današnji dan pa je prenesen v baziliko svetega Petra v Vatikanu.
Kot svetnika so ga začeli častiti šele kasneje. To je postalo razširjeno v času papeža Paskala II., ki je zapovedal, naj se relikvije prenesejo v nek novi oratorij.
Sveti Leon II. nam je vsekakor zgled pomoči ubogim. To krepost lahko udejanjamo tudi mi danes. Ljubezen do ubogih in dela usmiljenja nam je priporočil sam Gospod.
Vir