Zavetnica proti glavobolu, krčem, epilesiji in proti vdanosti pijači; proti božjasti in nesrečam
Atributi: imenitna obleka, tančica, krona, meč, knjiga in plug
Imena: Bibijana, Vivijana, Viva, Živka, Živko, …
Ime Bibijana – Vivijana pomeni polna življenja, živa, živahna. Zanesljivo vemo o njej samo to, da je bila krščanska mučenka. Legendarna zgodba o njenem življenju izvira iz 6. stoletja, vendar o njeni svetniški podobi ne najdemo zanesljivih podatkov. Bila naj bi hči plemenitega Flavijana in Dafroze, ki ju je namestnik cesarja Julijana Odpadnika Apronijan dal oba najprej vreči v ječo. Potem je dal mater obglaviti, očeta pa je poslal v pregnanstvo, kjer je umrl od hudega. Ostali sta hčerki Bibijana in Demetrija. Ti dve je hotel Apronijan pripraviti k odpadu.
Poskušal je zlepa in zgrda. Obetal jima je cesarjevo milost in bogato možitev, hkrati pa razkazoval mučilno orodje, s katerim ju bo dal razmesariti, če se mu bosta upirali. Demetrija je bila nežna in šibka. Tiha bolečina po umrlih starših ji je glodala življenje, in ko je pred sodnikom odločno izpovedala svojo vero, se je mrtva zgrudila na tla.
Ko je ostala Bibijana sama, jo je hotel okrutnež najprej oropati nedolžnosti, da bi jo potem pridobil za odpad. Izročil jo je neki prekanjeni zapeljivki. Na vse načine je poskušala omajati zvestobo, ki jo je Bibijana obljubila nebeškemu ženinu Kristusu. A Kristus jo je obvaroval. Ko je Apronijan zvedel, da je Bibijana ostala stanovitna, je zdivjal. Ukazal je svetnici strgati obleko s telesa, jo privezati k stebru in tepsti z biči s svinčenimi kroglicami tako dolgo, dokler ne bo izdihnila. Tako je Bibijana dosegla dvojno zmago: mučeništva in devištva leta 363 v Rimu.
Pod velikim oltarjem zelo stare bazilike, posvečene tej svetnici na Eskvilinu v Rimu, so shranjene svetničine relikvije. Oltar je eno izmed zgodnjih del slovitega kiparja Berninija. Sv. Bibijani se priporočajo epileptiki, časte jo kot zavetnico proti pijanosti, glavobolu, krčem in nezgodam.
***
Ne samo Bibijana, pač pa vsa njena družina je, kljub temu da je bila spoštovana in ugledna, prišla zaradi svojega krščanskega prepričanja v nemilost v času preganjanja kristjanov cesarja Julijana Odpadnika. Potem, ko je cesar dal zapreti, mučiti in izgnati očeta ter obglaviti mater, sta prišli na vrsto obe sestri, Demetrija in Bibijana. Cesar jima je najprej zaplenil preostalo premoženje, nato pa ju dal zapreti v ječo, da bi jima lakota in žeja izpili lepoto ter strli pogum. A po petih mesecih stradanja je bila njuna milina in lepota še večja, njuno obličje pa vedro in veselo. Kar mu ni uspelo s silo, skuša cesar zlepa. Obljublja jima pomilostitev, vrnitev premoženja in bogato možitev, če zapustita svojo vero in darujeta malikom. Ko ju tudi to ne omehča, zopet začne groziti s silo in mučenjem. Demetrija, ki je bila bolj nežne in krhke narave, v ječi umre, tako da ostane Bibijana v boju z mučiteljem sama. Cesar se domisli še ene metode: Bibijano izroči v roke pretkani in izkušeni prostitutki, ki jo skuša na vse mogoče načine zapeljati v greh in s tem v odpad od vere. A tudi ta mora na koncu priznati, da je ostala brez moči proti Bibijanini čistosti in trdni veri. Cesarju tako ostane samo še skrajna sila: v besu in silnem sovraštvu jo da privezati ob steber in tolči z biči, ki so imeli na koncu pritrjene svinčene konice, dokler se ni mrtva zgrudila na tla. Njeno truplo pustijo dva dni ležati pod milim nebom, da bi jo požrli psi, a ga nekemu duhovniku Janezu uspe ponoči skrivaj odnesti in pokopati. Čez dobrih sto let nad njenim grobom sezidajo cerkev, eno najstarejših v Rimu.
Ime: Ime Bibijana – Vivijana izhaja iz moške oblike Vital, ta pa iz latinske besede vitalis »življenjski, potreben na življenje, življenja vreden«; iz te besede je izpeljana tudi izposojenka vitalen, vitalnost, ki pomeni »življenjskost, življenjska sila«.
Rodila se je okoli leta 352 v Rimu v Italiji, umrla pa leta 367 v Rimu.
Družina: Bibijana je bila hči Dafroze in Flavijana, bogatega cesarskega uradnika v Rimu. Imela je še sestro Demetrijo.
Zavetnica: proti glavobolu, krčem, epilepsiji in proti vdanosti pijači, proti božjasti in nesrečam.
Upodobitve: Običajno je upodobljena v imenitni obleki, pogosto s tančico in krono; njeni atributi so še vladarsko jabolko, meč, knjiga in plug. Upodobitve jo kažejo tudi naslonjeno na steber, z mučeniško palmo v roki in bodalom v prsih.
Goduje: 2. decembra.
Vir
Že skoraj štiristo let je na svetniškem koledarju katoliške Cerkve na današnji dan ime rimske mučenke sv. Bibijane ali Vivijane. Ime mučenke Bibijane je prvikrat omenjeno v prastari knjigi o življenju in delu papežev. Tam je o papežu Simpliciju, ki je Cerkev vodil v letih 468–483, zapisano, da je v Rimu dal postaviti cerkev v čast blaženi mučenki Bibijani na kraju, kjer počiva njeno telo. Legendarna zgodba (poročilo o njenem trpljenju ali passio) o njej izvira iz 6. stoletja, vendar je iz nje težko izluščiti zanesljive zgodovinske podatke. Bibijana naj bi svoje pričevanje za Kristusa potrdila z mučeniško smrtjo za vlade cesarja Julijana Odpadnika okoli leta 360.
Rodila se je v krščanski družini, kajti tudi njen oče Favst in njena mati Dafroza sta bila obsojena na smrt zaradi svoje zvestobe Kristusu; enaka usoda je doletela njeno starejšo sestro Demetrijo. Cesarski uradnik z imenom Apronijan je Bibijano z najrazličnejšimi krutimi mukami hotel pripraviti do tega, da bi zatajila svojo vero, vendar je bilo vse zaman. Zato jo je ukazal prikleniti na kamnit steber in jo prebičati do smrti. Ko je izdihnila, so njeno krvaveče telo vrgli psom, da bi ga raztrgali. Svete ostanke je zbrala skupaj neka pobožna žena, ki jih je pokopala na kraju, kjer so počivala trupla njenih mučeniških staršev in sestre. Na tem mestu je bila zatem zgrajena kapela, kasneje (za časa papeža Simplicija) pa bazilika. Ganljiva zgodba o njenem mučenju in njeni smrti je bila priljubljeno branje zlasti na Francoskem, v Španiji in Nemčiji. Njeno češčenje v teh deželah potrjujejo tudi številne cerkve, zgrajene njej v čast.
V Rimu so njen god obhajali 2. decembra že od 5. stoletja dalje, drugod pa se je njeno češčenje utrdilo skoraj tisoč let kasneje, ko so obnovili njeno cerkev v Rimu in je slava te svetnice, ki velja za zavetnico tistih, ki jih muči božjast (po legendi naj bi bila zaprta skupaj z blazneži), časte pa jo tudi kot zavetnico proti pijanosti (kajti ‘pijanost je prostovoljna blaznost’, kot pravi slovenski pregovor), glavobolu, krčem in raznim nezgodam, zajela dežele južne in srednje Evrope. Sedanja stavba bazilike svete Bibijane v Rimu je delo velikega italijanskega baročnega arhitekta Berninija. Njegovo delo je tudi kip svetnice: sv. Bibijana stoji ob stebru, v levici pa drži veliko palmovo vejo, simbol mučeniške zmage. Stene glavne ladje te cerkve so poslikane s prizori iz življenja sv. Bibijane, ki sta jih umetniško upodobila slikarja Pietro da Cortona in Agostino Ciampelli. Ob vhodu v cerkev je antični steber, ob katerem je bila – po izročilu – Bibijana bičana.
Vir
V Rimu, sveta Bibijána, mučenka, po kateri imenu je sveti papež Simplicij imenoval baziliko na Eskvilinu.
Vir
Iz knjige Svetnik za vsak dan Silvestra Čuka se vsak dan na Radiu Ognjišče prebira o svetniku dneva.