Rojen je bil 11. septembra 1784 v Brescii na severu Italije. Živel je v obdobju, zaznamovanem s političnimi in družbenimi preobrati. Že kot otroka so ga zaznamovali duh pobožnosti, rahločutnost do oseb v stiski, pozornost do revnih ter živahna in pronicljiva razumnost. Duhovniško posvečenje je prejel leta 1807. Takoj se je posvetil mladim, predvsem najrevnejšim. V nekdanjem avguštinskem samostanu v Brescii je med letoma 1818 in 1821 nastal Inštitut sv. Barnabe, poimenovan po sosednji cerkvi. Tu je Pavoni sprejemal mlade v največji stiski in jim ponudil družinsko okolje ter prostor vzgoje za življenje, vero in delo. Zanje je odprl delavnice, ki so štete za prve poklicne šole. Med njimi je bila kmetijska šola, pa tudi prva grafična šola v Italiji. Poleg le-te je Pavoni ustanovil še založniško hišo.
Med epidemijo kolere leta 1836 se je s prihodom sirot število mladih v inštitutu podvojilo. Nekaj let kasneje so v skupnost prišli še gluhonemi. Leta 1844 je Ferdinand I. Pavoniju podelil viteški red železne krone. V nadaljevanju je novi svetnik ustanovil še Družbo sinov Marije Brezmadežne. Le-ta je v tistem času predstavljala nekaj novega in izvirnega. Sestavljali so jo duhovniki, zadolženi predvsem za duhovno in administrativno vodstvo, ter bratje, ki so skrbeli za delavnice in vzgojo mladih. Tako se je pojavil nov lik redovnika delavca in vzgojitelja, ki je imel enake pravice in dolžnosti kakor duhovniki.
Leta 1849, potem ko je svoje varovance med dežjem pospremil na varno pred takratnimi nemiri, je zbolel za pljučnico. Le nekaj dni kasneje, na cvetno nedeljo, 1. aprila, je umrl.
V temelju njegovega življenja, polnega žrtev in dejavne ljubezni, je bil zgled Jezusa Kristusa. Posnemanje Kristusa ga je pripeljalo do popolne podaritve življenja, do tega, da je postal »vse za vse«. Ludvik Pavoni predstavlja ključni element v zgodovini za vse, ki so se nadalje posvečali vzgoji mladih. Poskrbel je namreč za skok v kvaliteti, tesno je povezal vzgojne in delovne dejavnosti, delo je z njim, skupaj s študijem, postalo vzgojno sredstvo.
Vir
Ludvik Pavoni je bil duhovnik iz Brescie na severu Italije. Bil je eden najbolj avantgardnih vzgojiteljev v svojem času. V prvih letih 19. stoletja je zasnoval model pouka in uvajanja v delo, ki je postal zgled za moderne strokovne šole. Pavoni je ustanovil tudi Družbo sinov Marije Brezmadežne, ki se je prav tako izkazala za nekaj novega in drznega. Tako imenovani ‘bratje delavci’ so na priznanje s strani oblasti tako morali čakati dolgo. Pavoni je umrl leta 1849, medtem ko si je prizadeval za rešitev mladih fantov pred nevarnostjo bojev med takratnim gibanjem za združitev Italije.
Vir
V Brescii [brešji] (v Italiji), blaženi Ludvik Pavoni, duhovnik, ki se je z veliko marljivostjo posvetil vzgoji najrevnejših mladeničev in predvsem skrbel, da jih je marljivo vzgajal po krščanskih načelih. Navajal jih je na obrti, ter ustanovil Kongregacijo sinov Marije Brezmadežne.
Vir