V Seulu (v Koreji), sveti Štefan Min Kuk-ka, mučenec, ki je bil kot katehet v ječi zadavljen zaradi krščanske vere.
Vir
Sveti Štefan Min Kuk‑ka se je rodil leta 1787 v ugledni plemiški družini (양반) v pokrajini Gyeonggi. Njegova družina je že zgodaj sprejela krščanstvo, ki se je v Koreji širilo po laičnih skupnostih, brez duhovnikov in brez zunanje podpore. Štefan je odraščal v okolju, kjer je bila vera povezana z intelektualnim iskanjem, družinsko zvestobo in pripravljenostjo na preganjanje.
Že v mladosti je doživel globoko osebno tragedijo: najprej je umrl njegov oče, nato pa še žena in hčerka. Korejski viri poudarjajo, da ga je prav ta dvojna izguba utrdila v veri in ga usmerila v popolno predanost krščanskemu življenju. Postal je eden izmed najbolj zanesljivih in izobraženih laikov v zgodnji korejski Cerkvi.
Kot voditelj skupnosti (회장) je potoval po različnih krajih, učil katekizem, spodbujal vernike in prepisoval verske knjige, kar je bila v času brez duhovnikov ključna naloga. Bil je znan po svoji mirnosti, razsodnosti in sposobnosti, da je povezoval razpršene skupnosti.
Leta 1839 se je začelo veliko preganjanje (기해박해), v katerem je bilo aretiranih več sto kristjanov. Štefana je izdal odpadnik, ki je oblasti razkril njegovo vlogo v Cerkvi. Po aretaciji je bil podvržen dolgotrajnim in krutim mučenjem, ki so ga želela prisiliti v odpoved veri in izročitev drugih kristjanov. Korejski viri poudarjajo, da je ostal popolnoma zvest in da ni izdal nikogar.
Ko je postal zaradi mučenja prešibak, da bi ga še tepli, so ga oblasti obsodile na smrt. 30. januarja 1840 je bil obešen v Seulu. Star je bil 53 let.
Papež Pij XI. ga je leta 1925 razglasil za blaženega, papež sv. Janez Pavel II. pa ga je 6. maja 1984 v Seulu kanoniziral skupaj s 102 drugimi korejskimi mučenci.
KR
Sveti Štefan Min Kuk‑ka se je rodil leta 1788 v pokrajini Gyeonggi-do v Koreji, v preprosti kmečki družini. Že kot mladeniča ga je pritegnilo krščansko oznanilo, zato je začel preučevati nauk Cerkve in se pripravljati na krst. Leta 1824 je prejel zakrament krsta in se kmalu zatem posvetil služenju kot katehet. Z veliko vnemo je širil evangelij med ljudmi svojega kraja in skrbel za rast krščanskih skupnosti.
V tistem času je bila Koreja pod oblastjo dinastije Joseon, ki je krščanstvo razumela kot grožnjo družbenemu redu. Verniki so bili preganjani, zapirani in pogosto tudi usmrčeni. Štefan je bil zaradi svoje vere večkrat aretiran, vendar mu je vedno uspelo pobegniti. Leta 1840 pa so ga oblasti ponovno ujele in zaprle.
V ječi je bil podvržen krutim mučenjem, s katerimi so ga skušali prisiliti k odpovedi veri. Kljub bolečinam je ostal neomajen in je pogumno izpovedoval svojo pripadnost Kristusu. 20. januarja 1840 je bil v zaporu usmrčen z rezilom, ker ni hotel zatajiti vere.
Njegova smrt je imela velik odmev v zgodovini korejske Cerkve. Njegovo pričevanje je mnoge spodbudilo k spreobrnjenju in okrepilo krščansko skupnost, ki je živela pod stalnim pritiskom preganjanja.
Štefan Min Kuk‑ka je odraščal v skromnih razmerah, vendar je od staršev prejel trdno versko vzgojo. Po krstu je postal goreč katehet, znan po svoji močni veri, odločnosti in sposobnosti, da je ljudi nagovarjal s preprostostjo in navdušenjem. Bil je predan skrbi za vernike in je bil pripravljen tvegati življenje, da bi drugim prinesel evangelij.
V času njegovega življenja je bila uradna religija Koreje konfucianizem, krščanstvo pa je veljalo za nevarno tujo idejo. Vernike so zato pogosto mučili, zapirali in ubijali. Štefan je bil večkrat med njimi, a je dolgo časa uspešno bežal. Leta 1840 pa je bil dokončno ujet.
V zaporu je prestal številna mučenja: bičanje, obešanje z glavo navzdol, žganje stopal. Kljub temu ni omahnil. Do zadnjega je izpovedoval vero v Kristusa. Njegova smrt je bila tragična, a hkrati močno pričevanje vere.
Življenje in smrt svetega Štefana Min Kuk‑ka sta pričevanje upanja in poguma. Spominjata nas, da je vera močnejša od preganjanja in da je vrednota, za katero se splača darovati življenje. Uči nas, da je vera dar, ki nas kliče k ljubezni, služenju in zvestobi, tudi v preizkušnjah. Njegovo pričevanje nas vabi k prenovi vere in k temu, da svoje življenje darujemo Bogu.
IT
Štefanova mati je kmalu po njegovem rojstvu umrla. Njegov oče se je skupaj z otroki spreobrnil v krščanstvo. Ko se je Štefan poročil, je njegova žena kmalu zatem umrla. Po nekaj letih se je ponovno poročil in dobil hčer, vendar sta tudi ona in njena mati umrli. Zato se je Štefan odločil, da bo svoje življenje posvetil Kristusu in postal katehet, kar je bilo v regiji, prežeti s konfucianizmom, tvegano, saj ni bilo verske svobode. Kljub temu je mnoge ljudi pritegnil h krščanski veri, dokler ni bil aretiran in mučen. Vendar se ni odpovedal veri, zato so ga nazadnje obesili.
Kanonizacija: 5. julija 1925 je papež Pij XI. Stefana skupaj z Andrejem Kim Tae-gonom in še 77 mučenci in mučenkami iz Koreje razglasil za blaženega. Vseh 103 mučencev in mučenk iz Koreje je bilo 6. maja 1984 v Seulu, pri prvi kanonizaciji, ki ni potekala v Rimu, razglašenih za svetnike po odločitvi papeža Janeza Pavla II.
DE
Sveti Štefan Min Kukka, znan tudi kot Stephanus Min Kuk‑ka ali Seutepano Min Guek‑ga, je bil poročen laik in katehet v apostolskem vikariatu Koreje v 19. stoletju. Rodil se je leta 1788 v pokrajini Gyeonggi‑do v Južni Koreji, o njegovem zgodnjem življenju pa je znanega le malo. Štefan Min Kukka je živel v času, ko je bila katoliška Cerkev v Koreji hudo preganjana, saj je dinastija Joseon odločno zatirala širjenje krščanstva. Kljub nevarnostim je Štefan pogumno sprejel vero in postal znan po svoji goreči pobožnosti in ljubezni do Boga.
Kot katehet je imel Štefan pomembno vlogo pri oznanjevanju in poučevanju drugih v katoliški veri. Posvetil se je širjenju evangelija, poučevanju katekizma med verniki in podpiranju rasti katoliške skupnosti v Koreji. Tragedija je zaznamovala njegovo življenje, ko je umrla njegova ljubljena žena in je postal vdovec. Kljub osebni žalosti je ostal zvest veri in nadaljeval svoje poslanstvo kateheta. Izjemno moč in vztrajnost je izkazoval tudi tako, da je nudil tolažbo in vodstvo tistim, ki so ga prosili za pomoč.
Leta 1839 se je preganjanje kristjanov še zaostrilo in Štefan je postal tarča oblasti. Zaradi svoje vere je bil aretiran in zaprt v Seulu. V zaporu je prestajal težke razmere ter hudo telesno in duševno mučenje. Kljub bolečinam in trpljenju se nikoli ni omajal v svoji zvestobi Kristusu in se ni odpovedal veri.
Dne 20. januarja 1840 je Štefan Min Kukka v zaporu prejel mučeniško smrt. Natančni podatki o njegovi usmrtitvi niso ohranjeni, vendar sta njegova neomajna vera in stanovitnost v času preganjanja utrdili njegov položaj med korejskimi mučenci.
Po njegovi smrti je med verniki rasel sloves njegove svetosti. Njegova zapuščina je še naprej navdihovala druge, da bi svojo vero živeli pogumno in odločno. Ob priznanju njegovega mučeništva in zglednega življenja kateheta je papež Pij XI. 9. maja 1925 razglasil Štefana Min Kukko za častitljivega. Le dva meseca pozneje, 5. julija 1925, pa ga je razglasil za blaženega. Končno ga je 6. maja 1984 papež Janez Pavel II. kanoniziral in ga uradno uvrstil med svetnike Katoliške cerkve.
Čeprav ni zavetnik nobenega posebnega področja ali skupine, sveti Štefan Min Kukka ostaja vzor zvestobe, poguma in stanovitnosti v času preganjanja. Njegovo življenje spodbuja vse vernike, naj ostanejo trdni v svojih prepričanjih tudi v najtežjih okoliščinah.
EN
Rodil se je leta 1788 v pokrajini Gyeonggi‑do v Južni Koreji. Kmalu po njegovem rojstvu je umrla mati, zato je za njegovo vzgojo skrbel oče, ki se je spreobrnil v krščanstvo. Štefan Min se je v odraslosti poročil, vendar je kmalu zatem postal vdovec. Po nekaj letih se je ponovno poročil in rodila se mu je hči, toda tudi druga žena in hči sta umrli. Štefan Min Kŭk‑ka se je nato odločil, da bo svoje življenje posvetil Kristusu in postal katehet. V času nesvobode je bila to zelo pogumna in tvegana odločitev. V pokrajini je prevladoval konfucianizem, javno izpovedovanje krščanske vere pa ni bilo dovoljeno. Štefan Min pa se je ravnal po načelu, da je pomembneje poslušati Boga kakor človeške ukaze. Z razlaganjem krščanskega nauka in z zgledom lastnega življenja je mnoge pripeljal k veri v Jezusa Kristusa. Zaradi tega je bil aretiran, vržen v ječo in mučen. Ker se ni hotel odpovedati Kristusu, so ga 20. januarja 1840 v ječi v Seulu zadavili.
Papež Pij XI. ga je 5. julija 1925 razglasil za blaženega, papež Janez Pavel II. pa ga je 6. maja 1984 v Seulu v Koreji kanoniziral skupaj z drugimi 102 korejskimi mučenci. V kanonizacijski homiliji je papež dejal: »V želji, da bi se izpopolnili v krščanski veri, so vaši predniki leta 1784 poslali enega izmed svojih mož v Peking, kjer je bil krščen. Iz tega dobrega semena je nato v Koreji zrasla prva krščanska skupnost, ena izmed izjemnih skupnosti v zgodovini Cerkve, saj je bila v celoti ustanovljena po laikih.« Ob koncu daljše pridige je papež poudaril: »Korejski mučenci so pričevali o križanem in vstalem Kristusu. Ko so darovali svoja življenja, so bili popolnoma upodobljeni po njem.« — Katehet Štefan Min Kŭk‑ka je bil eden izmed njih.
CZ
Sveti Štefan Min Geuk‑ga [Kŭk‑ka] se je rodil leta 1788 v provinci Gyeonggi v Južni Koreji. Prihajal je iz nekrščanske plemiške družine. Kmalu po njegovem rojstvu je umrla njegova mati. Imel je močno in toplo osebnost. Po več letih so bili Štefan, njegov oče in njegovi bratje krščeni ter postali kristjani, svojo vero pa so zvesto živeli. Njegova prva žena je bila prav tako kristjanka, vendar je umrla kmalu po poroki. Ni se želel ponovno poročiti, toda prijatelji so ga pregovorili, naj si vzame drugo krščansko ženo. To je storil in rodila se jima je hči. Vendar je njegova druga žena po šestih ali sedmih letih umrla, kmalu zatem pa še hči.
Po teh izkušnjah je vdovec Štefan svojo moč in prizadevanja posvetil temu, da bi svoje rojake spreobrnil v katoliško vero. Bil je zelo goreč in je mnoge nekristjane pritegnil s svojim zgledom in poučevanjem. Ko je bil imenovan za kateheta, se je še bolj trudil poučevati ljudi in spreobračati nevernike. Za preživetje je ročno prepisoval knjige.
Ko se je februarja 1839 začelo preganjanje, so ga ob koncu leta aretirali in mučili, da bi ga prisilili k odpovedi veri, vendar je ostal neomajen. Njegovo telo so zvijali in prebadali z ostrimi predmeti. On pa je govoril: »Nikoli ne morem zatajiti Boga, tudi če me udarite deset tisočkrat. Če me izpustite, bom ne le še naprej veroval, ampak tudi širil vero.« Tedaj so ga še bolj pretepali. S težko gorjačo so ga udarili štiridesetkrat. V zaporu je svoje dni preživljal tako, da je skušal odpadnike pregovoriti, naj se vrnejo k veri in jo znova izpovedo.
Katehet Štefan Min je bil ponovno odpeljan na dvorišče in še tridesetkrat pretepen z gorjačo. Nekaj dni pozneje so ga v ječi v Seulu zadavili. Bilo je 30. januarja 1840. Star je bil 52 let.
Štefan Min je bil med 79 mučenci, ki so umrli v preganjanjih med letoma 1839 in 1846 in so bili 5. julija 1925 razglašeni za blažene s strani papeža Pija XI. Štiriindvajset mučencev, ki so umrli med letoma 1861 in 1867, je bilo razglašenih za blažene leta 1968 pod papežem Pavlom VI. Celotna skupina je bila 6. maja 1984 na trgu Yeouido (od 1999 Yeouido Park) v Seulu razglašena za svetnike s strani svetega papeža Janeza Pavla II. Njihov skupni god v rimskem splošnem koledarju je 20. september.
NO
Vsi prevodi so neuradni, za osebno, pastoralno in študijsko rabo.
Prevod in ureditev: svetniki.org. Besedilo nima statusa uradnega cerkvenega prevoda.
Views: 9