Teoktist je bil učenec svetega Evtimija Velikega. Od leta 406 je z njim najprej živel kot puščavnik v Charitonovi lavri Farán v Vádiju el-Kelt pri Jerihu. Vsako leto sta se od praznika Gospodovega razglašenja do cvetne nedelje skupaj umikala globlje v puščavo, da bi živela še bolj asketsko. Leta 411 sta pri tem našla votlino v Vádiju Dabor – današnjem Deir el‑Moukeliku med Jeruzalemom in Jerihom – blizu Mrtvega morja in tam ustanovila novo lavro. Ko so ju tam odkrili pastirji iz Betlehema, je začelo prihajati veliko ljudi po nasvet; pridružili so se jima tudi novi tovariši, tako da so postavili cerkev in nastal je samostan. Leta 457 je postal njun učenec Saba iz Mar Sabe. Ko se je Evtimij zaradi množice ljudi znova umaknil v samoto, je Teoktist postal hegumen samostana. V visoki starosti je Teoktist hudo zbolel; tedaj je devetdesetletni Evtimij prišel in skrbel zanj.
Ko je Teoktist umrl, je iz Jeruzalema prišel patriarh Anastazij in vodil pogreb, pri katerem je sodeloval tudi Evtimij.
Vse novice o Teoktistu izvirajo iz življenjepisa svetega Evtimija Velikega.
DE
V pravoslavni Cerkvi praznujejo njegov god 3. septembra.
Sveti Teoktist iz Palestine je bil veliki asket, ki je živel v judejski puščavi v Vádiju Mukellik. Najprej je bil tovariš svetega Evtimija Velikega (20. januar) v asketskem življenju. Njuna medsebojna ljubezen in enodušnost sta bili tako veliki, da sta se zdela kakor ena duša v dveh telesih. Bila sta moža enake kreposti in svetosti ter sta se medsebojno spodbujala v svojih duhovnih bojih. Vsako leto po zaključku praznovanja Gospodovega razglašenja sta se umaknila v puščavo, da bi se v samoti bojevala in molila, ter se na cvetno nedeljo vrnila v svoje celice.
Po petih letih skupnega življenja sta se sveti Evtimij in Teoktist za veliki post umaknila v puščavo in v nekem vádiju odkrila veliko votlino, ki je pozneje postala cerkev. Odločila sta se, da tam ostaneta, saj sta verjela, da ju je tja pripeljal Bog. Preživljala sta se z divjimi zelišči in dolgo časa nista srečala nikogar.
Toda Gospod ni želel, da bi ti veliki svetilniki ostali skriti. Hotel je, da bi njuna modrost in svetost postali znani v korist drugim. Nekega dne so ju odkrili pastirji iz Betanije, se vrnili v svojo vas in o njiju pripovedovali drugim. Po tem je začelo prihajati veliko ljudi, da bi ju slišali, in menihi iz drugih samostanov so ju obiskovali. Nekateri so tam tudi ostali, da bi se učili od njiju.
Ker se je okoli njiju zbralo toliko menihov, so bili prisiljeni nad votlinsko cerkvijo zgraditi lavro. Sveti Evtimij je Teoktista postavil za igumena lavre, sam pa je živel v samoti v votlini. Modri Teoktist je sprejemal vse, ki so prihajali k njemu, jih spovedoval in zdravil rane njihovih duš s primernimi duhovnimi zdravili.
Ko je dosegel visoko starost, je sveti Teoktist hudo zbolel. Sveti Evtimij (ki je bil sam star devetdeset let) ga je obiskal in skrbel zanj. Ko je sveti Teoktist leta 467 odšel k Gospodu, je prišel jeruzalemski patriarh Anastazij in vodil njegov pogreb, pri katerem je sodeloval tudi Evtimij.
Svetega Teoktista iz Palestine ne gre zamenjevati s svetim Teoktistom s Sicilije (4. januar).
EN
Vsi prevodi so neuradni, za osebno, pastoralno in študijsko rabo.
Prevod in ureditev: svetniki.org. Besedilo nima statusa uradnega cerkvenega prevoda.
Views: 0