sveti Teona (Sinezij) iz Nikomedije – čarovnik in spreobrnjenec, mučenec

Kot čarovnik naj bi Teona med Dioklecijanovimi preganjanji po cesarjevem ukazu z zastrupljeno hrano usmrtil škofa Teopompa. Teopompu strup ni mogel škodovati, zato se je Teona krstil in dobil krstno ime Synesius. Po številnih mučenjih je bil Teopomp obglavljen, Sinezij pa živ pokopan. († ok. 285)
Vir

Življenje teh dveh svetnikov je zapisano v vzhodnih sinaksarih in je legendarno. Vzhodni vir pravi, da je bil Teopompus škof Nikomedije, glavnega mesta Bitinije ob Marmarskem in Črnem morju (danes Izmit v Turčiji), starodavnega kraljestva, ki pa je bilo v času cesarja Dioklecijana (243-313), v katerem se je zgodba o Teopompu in Sineziju odvijala, rimska provinca.
Zaradi svoje službe je bil Teopomp med preganjanjem, ki ga je sprožil Dioklecijan, leta 304 aretiran in priveden pred sodišče, kjer je bil podvržen številnim mučenjem, kot so ogenj, zastrupitev in oslepitev, vendar je po hagiografiji več mučencev ostal popolnoma nepoškodovan.
Sodnik je nato želel dokazati, da lahko te čudeže izvajajo tudi nekristjani, zato je poklical slavnega čarovnika Teona, ki je slovel po svojih čudežnih delih. Toda v izzivu je bil Teona poražen, ta pa se je nato razglasil za poraženca in prosil, naj mu dovoli, da se pridruži krščanstvu.
Škof Teopomp ga je takoj krstil in mu dal ime Sinezij. Vendar je bila njuna usoda zapečatena, oba sta bila obsojena na smrt, Teopompus je bil mučeniško obglavljen, Sinezij (Teona) pa je bil namesto tega živ pokopan.
Kult obeh mučencev se je močno razširil na Vzhodu, pa tudi na Zahodu; tudi najnovejša izdaja „Rimskega martirologija“ ju slavi 3. januarja.
Dodati je treba, da se stara opatija Nonantola (Modena) ponaša s hrambo njunih relikvij, ki jih je leta 911 iz samostana svete Marije v Trevisu prenesel opat Peter, da bi jih rešil pred oskrunitvijo s strani madžarskih napadalcev.
Kako so se z vzhoda znašle v Trevisu, ni znano. Kar zadeva kult v nemškem mestu Radolfzell, je mogoče domnevati, da so nekatere relikvije rekvirirali germanski zavojevalci in jih v naslednjih stoletjih prenesli tja ali pa so jih prejeli v dar, kot je bilo v navadi v srednjem veku, med cerkvami, za katere bi danes rekli, da so pobratene.
IT

Med preganjanjem pod Dioklecijanom je cesar Teonasu kot čarovniku ukazal, naj z zastrupljeno hrano ubije škofa Teopompa. Vendar strup ni mogel škodovati Teopompu, zato je bil Teonas krščen in dobil krstno ime Sinezij. Po številnih neuspešnih mučenjih so Teopomba obglavili, Sinesija pa živega zakopali.
Po pričevanju iz okoli leta 930 je Radulf iz Verone prejel relikvije Sinezija in Teopompa, od katerih jih je nekaj pokopal v svojem samostanu v Radolfzellu ob Bodenskem jezeru; glavi obeh so častili tudi v Trevisu, leta 911 pa sta bili preneseni v benediktinsko opatijo v Nonàntoli. V Radolfzellu ju častijo skupaj z Zenonom, katerega relikvijo glave ima tudi Radolfzell, kot „patrona“; to praznujejo tretjo nedeljo v juliju od leta 1725 oziroma 1806.
Zavetnik mesta Radolfzell
DE

Teonas je bil čarovnik, ki je živel v času vladavine cesarja Dioklecijana (284-305). Ko je Dioklecijan začel veliko preganjanje kristjanov, je bil prvi mučenec škof Teopemptos. Teopemptosa so aretirali, ga privedli pred Dioklecijana in pred njim izpovedal svojo vero v Kristusa. Prestal je več mučenj, kot so metanje v ogenj, lakota in žeja ter odstranitev enega očesa, vendar je Dioklecijan verjel, da je iz njih izšel nepoškodovan in čudežno ozdravljen s pomočjo magije. Zato je Dioklecijan iskal čarovnika, ki bi lahko premagal Teopemptovo čarovnijo, in po vsem rimskem cesarstvu pošiljal pisma, naj čarovnik pride v Nikomedijo in premaga krščansko čarovnijo, v zameno pa naj bi prejel dragocena darila in visoko čast.
Tedaj se je Teonas odzval cesarjevemu pozivu in izzval krščanskega škofa. Teonas je cesarju zagotovil, da lahko prekliče vsak krščanski urok ali uroke, kar je pri cesarju povzročilo malodane veselje ob tej možnosti. Dioklecijan je najprej preizkusil Teonasa, da bi se prepričal, da ni le hvalisavec. Teonas je prosil za divjega bika in trdil, da ga lahko ubije z besedo.
Ko so privedli divjega bika, je čarovnik Teonas pristopil k njemu in mu zašepetal na uho. Bik je takoj poginil in vsi prisotni, vključno s cesarjem, so bili navdušeni. Tako so Teopemptosa pripeljali iz ječe, da bi ga ponižali.
Teopemptosa so privedli naprej in Teonas je napovedal, da bo pripravil dve preizkušnji, in dejal, da bo sprejel škofovo vero, če bo po obeh ostal nepoškodovan, saj je bil tako prepričan v svoje moči. Teonas je torej pripravil dve strupeni pecivi, nad katerima je izrekel nekaj zaklinjanj. Nato ju je ponudil škofu. Ko je naredil znamenje križa, je Teopemptos vzel smrtonosno pecivo v usta in to je postalo sladko kot med. To je Teonasa presenetilo, vendar se je zbral in se pripravil na drugo preizkušnjo. Tokrat je za škofa pripravil smrtonosno pijačo in izrekel urok. Teopemptos je spet naredil znamenje križa nad smrtonosno mešanico in jo zaužil. Vsi so pričakovali, da se bo škof zgrudil in umrl. Ko se to ni zgodilo, je bil Teonas tisti, ki je padel na kolena k škofovim nogam in vzkliknil: „Kristus je pravi Bog!“ Teonas je nato dejal Dioklecijanu: „Bogovi so nemočni. Križanega Jezusa priznavam za Boga.“ To je Dioklecijana razburilo in je Teopemptosa in Teonasa poslal v ječo.
V zaporu je škof Teopemptos poučeval Teonasa, ga krstil in preimenoval v Sinezija, kar pomeni tisti, ki je poln razumevanja. Potem so škofa privedli na nadaljnje mučenje in ga na koncu obglavili, saj je do konca ostal neomajen zaradi svoje vere v Kristusa. Nato so privedli Teonasa, zdaj imenovanega Synesios, ki je po Dioklecijanovih grožnjah, nato pa po laskanju in darilih, da bi se vrnil k prejšnjemu načinu življenja, zavrgel vse zemeljske stvari in izpovedal Kristusa. Nato je bilo ukazano, naj Teonasa vržejo v globoko jamo in ga živega pokopljejo. Tako ga je prekrila zemlja in zadušila, s čimer je dobil nebeško krono mučenca.
EN