sveta Simon in Juda Tadej – apostola

Simon in Juda Tadej   Atributi: kij, kamni, knjiga, žaga
Imena: Simon, Simeon, Sima, Sime, Simo, Simej, Simen, Simona, Simeona, Tadej, Tadeus, Tadevz, Tadij, Tadija, Tadeja, Tada, Tadea, Tadja, Tedeja, …
Simon je hebrejsko ime Šimon, ki izhaja iz besede šama, kar pomeni »poslušati, uslišati«. Razlagajo ga kot manjšalnico iz latinske besede ursa, ki pomeni »medvedka«. Simon je imel tudi pridevek Zelot, »Gorečnik«. Ime Juda pomeni »slavljeni«, Tadej pa »moja radost, srčni«.
Rodila sta se v času okoli Kristusovega rojstva, umrla pa 28. oktobra v 1. stoletju v Perziji; po legendi naj bi umrla na isti dan, o Simonovi smrti govori legenda, da se je to zgodilo 1. julija 47.
Družini: Simon naj bi bil sin škrlatarja, po legendi je bil on ženin iz Kane Galilejske. Judov oče je bil Kleofa ali Alfej, brat sv. Jožefa, mati pa Marija, v sorodu z Jezusovo materjo. Imel je še dva brata, Jakoba mlajšega in Simeona, drugega jeruzalemskega škofa. Simon in Juda Tadej naj bi bila bratranca.
Zavetnika: Juda Tadej je predvsem priprošnjik v hudih stiskah in brezupnih zadevah, Simon pa zavetnik barvarjev, strojarjev, usnjarjev, tkalcev, zidarjev, gozdnih delavcev in sekačev.
Upodobitve: Simona skoraj vedno upodabljajo z mučilnim orodjem v roki: z žago, s sulico, kijem, z mečem ali s sekiro; včasih ima ob sebi tudi križ, vedno pa knjigo. Juda Tadej pa ima ob sebi kij, kamne, helebardo in prav tako knjigo.
Pregovori: Če v god svetega Šimna in Juda dež gre, ni drugo leto hrušk. Simon in Juda se snegom probuda.
Simon TadejOba svetnika, ki ju najpogosteje častimo skupaj, saj naj bi po izročilu na isti dan pretrpela mučeniško smrt, je v zemeljskem življenju vezala tudi medsebojna sorodstvena vez: skupaj z Jezusom so bili med seboj bratranci. V apostolskem zboru sta imela vsak svojega soimenjaka, zato je nujno, da jih med seboj ločimo po vzdevkih. Simonov soimenjak je bil prvak med apostoli, ki ga je Jezus sam preimenoval v Petra; Judov pa neslavni junak, izdajalec Iškarijot. Gre za dva, lahko bi rekli, precej preprosta apostola: nikjer v Svetem pismu ne rineta v ospredje, tudi o njunem dejanskem življenju imamo le nekaj skopih podatkov. Judu nekateri pripisujejo avtorstvo kratkega »Judovega pisma«, a tudi tega ne moremo z gotovostjo trditi.

Dolgo časa je bil pozabljen, njegovo češčenje pa se je obnovilo v zadnjih dveh stoletjih. Po številnih cerkvah vidimo njegovo podobo, pred katero verniki s prošnjo za uslišanje molijo posebno molitev k njemu. Evangelij naj bi oznanjal v Mezopotamiji, pozneje pa prišel v Perzijo, kjer naj bi ga duhovniki poganskega boga Mitre pobili do smrti. Na isti dan naj bi mučili in usmrtili tudi svetega Simona: na pol so ga prežagali z žago. Simon je sprva pripadal verski skupnosti zelotov; od tod naj bi izhajal njegov vzdevek »Gorečnik«. Evangelij naj bi oznanjal med Judi v diaspori.
Juda Tadeja so pogosto zamenjevali z izdajalcem Judom. Njegovo čaščenje se je okrepilo v 18. stoletju. Od tedaj se k njemu zatekajo po pomoč v zelo hudih stiskah.
Po legendi naj bi deloval v Siriji skupaj s Simonom Gorečnikom. Njun god praznujemo skupaj, ker naj bi skupaj delovala in bila skupaj umorjena. Relikvije Juda Tadeja so shranjene v baziliki svetega Petra v Rimu. Na upodobitvah vseh apostolov ima skoraj vedno skromno mesto, včasih ga izpodrine Pavel. Ob sebi ima kij, kamne in knjigo. Večinoma je upodobljen s Simonom Gorečnikom med mučenjem.
Simon je vzdevek Gorečnik dobil, da bi ga ločevali od apostola Simona Petra. Poleg legende, po kateri naj bi deloval s Tadejem, o njem pripoveduje še legenda, da naj bi deloval kot misijonar med Judi in umrl mučeniške smrti. Naj bi ga obglavili ali pa razžagali, zato je velikokrat upodobljen z žago, tako da so si ga za zavetnika izbrali gozdni in lesni delavci. Simonov god ponekod velja za začetek zime.
Godujeta: 28. oktobra.
Vir