sveta Simon in Juda Tadej – apostola

TV  prispevek

sveti SimonOba svetnika, ki ju najpogosteje častimo skupaj, saj naj bi po izročilu na isti dan pretrpela mučeniško smrt, je v zemeljskem življenju vezala tudi medsebojna sorodstvena vez: skupaj z Jezusom so bili med seboj bratranci. V apostolskem zboru sta imela vsak svojega soimenjaka, zato je nujno, da jih med seboj ločimo po vzdevkih. Simonov soimenjak je bil prvak med apostoli, ki ga je Jezus sam preimenoval v Petra; Judov pa neslavni junak, izdajalec Iškarijot. Gre za dva, lahko bi rekli, precej preprosta apostola: nikjer v Svetem pismu ne rineta v ospredje, tudi o njunem dejanskem življenju imamo le nekaj skopih podatkov. Judu nekateri pripisujejo avtorstvo kratkega »Judovega pisma«, a tudi tega ne moremo z gotovostjo trditi. Dolgo časa je bil pozabljen, njegovo češčenje pa se je obnovilo v zadnjih dveh stoletjih. Po številnih cerkvah vidimo njegovo podobo, pred katero verniki s prošnjo za uslišanje molijo posebno molitev k njemu. Evangelij naj bi oznanjal v Mezopotamiji, pozneje pa prišel v Perzijo, kjer naj bi ga duhovniki poganskega boga Mitre pobili do smrti. Na isti dan naj bi mučili in usmrtili tudi svetega Simona: na pol so ga prežagali z žago. Simon je sprva pripadal verski skupnosti zelotov; od tod naj bi izhajal njegov vzdevek »Gorečnik«. Evangelij naj bi oznanjal med Judi v diaspori.
sveti Juda TadejIme: Simon je hebrejsko ime Šimon, ki izhaja iz besede šama, kar pomeni »poslušati, uslišati«. Razlagajo ga kot manjšalnico iz latinske besede ursa, ki pomeni »medvedka«. Simon je imel tudi pridevek Zelot, »Gorečnik«. Ime Juda pomeni »slavljeni«, Tadej pa »moja radost, srčni«.
Rodila sta se v času okoli Kristusovega rojstva, umrla pa 28. oktobra v 1. stoletju v Perziji; po legendi naj bi umrla na isti dan, o Simonovi smrti govori legenda, da se je to zgodilo 1. julija 47.
Družini: Simon naj bi bil sin škrlatarja, po legendi je bil on ženin iz Kane Galilejske. Judov oče je bil Kleofa ali Alfej, brat sv. Jožefa, mati pa Marija, v sorodu z Jezusovo materjo. Imel je še dva brata, Jakoba mlajšega in Simeona, drugega jeruzalemskega škofa. Simon in Juda Tadej naj bi bila bratranca.

Zavetnika: Juda Tadej je predvsem priprošnjik v hudih stiskah in brezupnih zadevah, Simon pa zavetnik barvarjev, strojarjev, usnjarjev, tkalcev, zidarjev, gozdnih delavcev in sekačev.
Upodobitve: Simona skoraj vedno upodabljajo z mučilnim orodjem v roki: z žago, s sulico, kijem, z mečem ali s sekiro; včasih ima ob sebi tudi križ, vedno pa knjigo. Juda Tadej pa ima ob sebi kij, kamne, helebardo in prav tako knjigo.
Pregovori: Če v god svetega Šimna in Juda dež gre, ni drugo leto hrušk. Simon in Juda se snegom probuda.

Godujeta: 28. oktobra.
Vir

»Sveti Juda Tadej, sorodnik našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa, apostol mučenec, ki si slaven po krepostih in čednostih, ti zvesti pomočnik vsem, ki te časte in posebni zavetnik v težkih zadevah! Zaupno se obračam k tebi, zakaj ti imaš izredne predpravice, da posebno pomagaš tistim, ki v bridkostih in težavah že obupujejo. Iskreno te prosim, pomagaj mi iz stiske, iz katere si sam ne morem pomagati … Sveti Juda Tadej, obljubljam ti, da ne bom nikoli pozabil tvojih dobrot in te bom častil kot svojega posebnega zavetnika. Amen.« (molitev k sv. Judu Tadeju v posebni težavi)
Ime: Simon izhaja iz hebrejske besede šama, kar pomeni »poslušati, uslišati«. Imel je tudi grški pridevek Zelot »Gorečnik«.
Juda Judah v hebrejščini pomeni »slavljen«. Priimek Tadej, ki so mu ga dali, da ga ločijo od izdajalca Juda Iškarijota, pa prevajajo z »velikodušen, pogumen, srečen, pameten«.
Rojena: v prvem stoletju, v času okoli Kristusovega rojstva.
Kraj rojstva: Galileja, Judeja.
Umrla: Simon naj bi umrl okoli leta 65 ali 107; letnico 65 pa jo navajajo tudi za Juda Tadeja. Po legendi naj bi umrla na isti dan.
Kraj smrti: Po legendi naj bi umrla v Perziji, a navajajo različne kraje: za Simona tudi Armenijo, Edesso, za Juda Tadeja pa Arad (Arek) ali Berit v Feniciji.
Družini: Simon naj bi bil sin škrlatarja, Judov oče pa je bil Kleofa ali Alfej, brat sv. Jožefa, mati Marija pa naj bi bila v sorodu z Jezusovo materjo. Imel je še dva brata, Jakoba mlajšega in Simeona, drugega jeruzalemskega škofa. Simon in Juda Tadej naj bi bila bratranca oz. naj bi bil Juda Jezusov bratranec. Obema legende tudi pripisujejo, da naj bi bil, eden ali drugi, ženin iz galilejske Kane. Za Juda naj bi bilo gotovo, da je bil prej oženjen in poljedelec.
Delovanje: Simon naj bi oznanjal Kristusov evangelij v Egiptu, Juda Tadej pa najprej v Palestini, nato v Arabiji, Siriji, Mezopotamiji, oba skupaj pa na koncu v Perziji.
Mučeništvo: Oba naj bi v Perziji ubili neki magi (poganski duhovniki), Simona naj bi obglavili oz. razžagali z lesno žago, Juda pa pobili s kijem ali obglavili s sekiro.
Zavetnika: Juda Tadej je predvsem priprošnjik v hudih stiskah in brezupnih zadevah, Simon pa zavetnik barvarjev, strojarjev, usnjarjev, tkalcev, zidarjev, gozdarjev, drvarjev, lesarjev.
Upodobitve: Upodabljajo ju z različnimi mučilnimi orodji, s katerimi naj bi bila mučena. Simona z žago, sulico, kijem, mečem ali sekiro; včasih ima ob sebi tudi križ, vedno pa knjigo. Juda Tadej pa ima ob sebi kij, kamne, helebardo in prav tako knjigo.
Grob: Njuni trupli so z Vzhoda prenesli v cerkev sv. Petra v Rimu.
Pri nas: Simonu in Judu sta v ljubljanski škofiji posvečeni dve župnijski cerkvi in štiri podružnice, v mariborski pa ena župnijska.
Pregovori: Če v god svetega Šimna in Juda dež gre, ni drugo leto hrušk. Simon in Juda se snegom probuda.
Godujeta: 28. oktobra, 19. junija pa v vzhodni pravoslavni Cerkvi.
Vir