sveti Janez Krstnik de la Salle – duhovnik

Janez Krstnik de la Salle        Zavetnik učiteljic in učiteljev.
        Imena: Janez, Anže, Anžej, Džek, Džon, Džoni, Gianni, Giovani, Jan, Janeslav, Jani, Janko, Jano, Janos, Janoš, Janža, Janže, Johan, Jovan, Joco, Jovo, Vanjo, Juan, Žanko, Žanžak; Iva, Ivana, Ivanka, Jana, Johana, Vanja, Žana.
        Ob zelo neugodnih razmerah na prehodu iz 17. v 18. stoletje je bil ta svetnik velik pobudnik za ustanavljanje krščanskih šol za zanemarjene otroke. Blagodejni učinki njegovega delovanja segajo še v naš čas. Njegova zasluga je zlasti dvojna: da je ubogim in zapuščenim otrokom preprostih ljudi na široko omogočil učenje po poti dobrodelnosti in da je načrtno vzgajal dobre učitelje. Njegove uporabne zamisli in izkušnje so posredno veliko koristile tudi javnim obveznim šolam, ki so se začele šele pozneje. K delu za ustanavljanje šol tega svetnika nikakor ni spodbujalo osebno nagnjenje ne njegov rod, ampak pristni krščanski čut.
        Rodil se je leta 1651 v aristokratski družini v Reimsu kot prvorojenec, ki je že ob rojstvu določen za dediča premoženja in naslova. Janez je bil nenavadno nadarjen deček, ki ga je bolj osvojila misel na Boga kakor vse drugo. Študiral je na najuglednejših učnih zavodih tistega časa in leta 1678 postal duhovnik. Bogata sorodnica ga je prosila, naj ji bo svetovalec pri ustanovitvi šole za dečke. V začetku je imel šolske opravke za nekakšno stransko zaposlitev, kmalu pa je srečal poleg dobrih še drugačne učitelje: nespretne ali brez srčne kulture, včasih kljub dobri volji neuporabne za veliko delo: da v otroku odkrivajo božjo podobo. In videl tudi otroke, kako so včasih surovi, neubogljivi; pretepaški, nezaupni, trmasti, pa vendar imajo enako dušo kakor plemiški.
        Vprašanje krščanske vzgoje ga je prevzelo. Začel je preučevati vzgojne spise, moliti za razsvetljenje; sestajal se je z učitelji, odbral najbolj uporabne in učljive. Nazadnje je šel sam med otroke in videl, da je mogoče z dobroto, znanjem in živo vero doseči veliko več ko prej. Ko je steklo delo v njegovi šoli, je začel voditi najprej učitelje. Iskal je še nove pripravnike in jih oblikoval po novih spoznanjih, jih strnil v duhovno enoto, ki je že do leta 1683 prešla v versko družbo učiteljev. Leta 1687 je uvedel za svoje sodelavce neke vrste noviciat. Pozneje se je poimenovala »bratje krščanskih šol«, v krajši obliki: šolski bratje. Pravila določajo, da so bratje načelno samo laiki.
        Sv. Janez je umrl leta 1719, ko je svojim bratom zadnjič ponovil svoje življenjsko vodilo: »V vsem, kar se mi je primerilo, častim božjo voljo.« Goduje 7. aprila.
Vir