sveti Rajmond Penjafortski – duhovnik

RajmundZavetnik Dortmunda, zidarjev, kamnosekov, kiparjev; priprošnjik proti kugi.
Atributi: vitez ali menih s kladivom ali z zidarsko žlico
Imena: Rajmond, Rajko, Rajmi, Rajmek, Rajmunda, Ramona

Po rodu je bil Španec, postal doktor in profesor cerkvenega prava na univerzi v Bologni, pozneje prošt in generalni vikar v Barceloni. Petinštirideset let star je odložil vse časti in stopil v red, ki ga je malo prej ustanovil sv. Dominik. In ni ga bilo niti med mladimi novinci ponižnejšega od slavnega Rajmunda.
S sv. Petrom Nolaskom in kraljem Jakobom je ustanovil red blažene Device Marije usmiljenja za odkup jetnikov iz mohamedanske sužnosti. Redu je napisal ustrezna redovna pravila in Nolaska, prvega vrhovnega predstojnika, sam slovesno umestil v službo. Papež Gregor IX. ga je poklical v Rim in mu zaupal težavno nalogo, naj zbere in uredi razne cerkvene zakone, raztresene po zapiskih različnih cerkvenih zborov in papeških pismih. Tako je v treh letih sestavil prvi cerkveni zakonik. V Rimu je bil tudi spovednik samega papeža. Zaradi bolehnosti pa se je vrnil spet v Barcelono.

Z veseljem je uporabil večje priložnosti, da se je v miru več pogovarjal s svojim Bogom, ker ga niso več težila tolikšna zunanja opravila. Miru pa ni mogel dolgo uživati. Leta 1238 se je zbral v Bologni generalni kapitelj dominikanskega reda in za novega generala reda so izvolili Rajmunda.
Ponižni duhovnik se je branil odgovornega vodstva. Ko so ga pa odposlanci generalnega zbora opozorili, da je soglasna izvolitev gotovo božja volja, se je uklonil. Toda to službo je opravljal samo dve leti. Kot pravnik je izpopolnil pravila svojega reda in vnesel tudi določbo, da se more general iz tehtnih razlogov službi odpovedati. Sam je bil prvi, ki je to storil.
Rajmund se je olajšan vrnil v Barcelono in zdaj svojo pozornost posvetil kristjanom pod oblastjo muslimanov v španski Granadi in v severni Afriki. Pozval je misijonarje, naj se zavzamejo za krščanske vojake najemnike, ki so bili v službi mohamedanskih oblasti, dalje za krščanske sužnje in za vse, ki so opešali v veri. Duševna ubranost in stalna odpoved sta mu podaljšali življenje. Umrl je leta 1279, star skoraj sto let.
Goduje 7. januarja.
Vir